018-061/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za opravljanje tiskarskih in fotokopirnih storitev z najemom poslovnih prostorov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.12.2001 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za opravljanje tiskarskih in fotokopirnih storitev v ocenjeni vrednosti â??. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo. Javni razpis je bil dne â?? objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 18.01.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 22.01.2002 sprejel sklep, št. JR-2/2002, s katerim je tako za razpisni sklop 1 (opravljanje tiskarskih in fotokopirnih storitev v â??) kot za razpisni sklop 2 (izvajanje fotokopiranja v fotokopirnici â??.) kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je svojo ponudbo oddal le za sklop 2.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 07.02.2002, vložil prvi zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik s sklepom, z dne 20.02.2002, deloma zavrgel, deloma pa zavrnil. O njem je, na podlagi nadaljevanja postopka, odločala Državna revizijska komisija in dne 14.03.2002 sprejela sklep, št. 018-33/02-24-601, s katerim je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila sklep naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika v sklopu 2 - izvajanje fotokopiranja v fotokopirnici â??. Naročnik je dne 19.03.2002 sprejel nov sklep, št. JR-2Rb/2002, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika zopet izbral izbranega ponudnika. V obrazložitvi tega sklepa je naročnik zapisal, da je na podlagi ponovnega ocenjevanja ponudb in ob upoštevanju navodil Državne revizijske komisije izbranemu ponudniku ponovno dodelil najvišje število točk.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 27.03.2002, ponovno zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V njej navaja, da vlaga zahtevek za revizijo zaradi nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter kršitev pravil postopka javnega naročanja. Državna revizijska komisija po vlagateljevem mnenju naročniku ni naložila ponovnega vrednotenja vseh ponudb na podlagi meril "dodatne ugodnosti", "plačilni pogoji" in "tehnična opremljenost", temveč da mora pri ponovnem vrednotenju ponudb upoštevati definicijo merila (merilo je element za vrednotenje, medsebojno primerjanje ali presojanje ponudb). Odločitev o dodelitvi točk mora biti objektivno izkazana in medsebojno primerljiva. Zato je, trdi vlagatelj, naročnikova navedba o nespornosti meril neresnična. Državna revizijska komisija je naročnika tudi opozorila, da mora ponoviti javni razpis, če bo ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne bo mogel oceniti prispelih ponudb. Poleg tega je Državna revizijska komisija navedla, da se na določila petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče sklicevati glede rezultatov vrednotenja ponudb oz. v primeru, ko se izkaže, da način ocenjevanja ne omogoča objektivnega ocenjevanja ponudb in da zato ni mogoče naknadno preveriti pravilnosti ocenjevanja. Državna revizijska komisija je za celo vrsto meril zapisala, da bi v primeru, ko bi jih vsebinsko obravnavala, to še ne pomenilo, da bi jih označila kot ustrezne. Vlagatelj meni, da je iz napotila razvidna dolžnost naročnika, da presodi, ali mu določena merila omogočajo objektivno izkazanost in medsebojno primerljivost, te dolžnosti pa naročnik po vlagateljevem mnenju ni izpolnil.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik pri ponovnem vrednotenju na podlagi merila "tehnična opremljenost" zapisal, da je po ponovnem pregledu ponudbe ovrednotil izključno samo po merilu I.1.b. Iz posebnega dela razpisne dokumentacije je razvidno, da se merilo I.1.b nanaša na druge storitve iz javnega naročila, ki niso bile predmet revizije, in sicer na "tehnično opremljenost s strojno opremo za izvajanje tiskarskih storitev". Vlagatelj trdi, da je naročnik s tem uporabil napačna merila za oceno njegove ponudbe. Naročnik ni preizkusil, ali mu obravnavano merilo omogoča objektivno, nediskriminatorno in medsebojno primerljivo vrednotenje ponudbe. Če bi sledil napotkom Državne revizijske komisije, tega merila ne bi uporabil. Tudi iz ocenjevanja, kot je izkazano v razpredelnici pod "II. Tiskanje in fotokopirne storitve v fotokopirnici â??", je po vlagateljevem mnenju razvidno, da ni mogoče preizkusiti, kako mu je naročnik za merilo "tehnična opremljenost" dodelil le 1 točko. Vlagatelj je na neustreznost tega merila in nezmožnost preizkusa pravilnosti vrednotenja opozarjal že v prvem zahtevku za revizijo, kakor tudi Državna revizijska komisija v razveljavitvenem sklepu, vendar naročnik te nepravilnosti v ponovnem postopku ni odpravil.
Vlagatelj trdi, da je Državna revizijska komisija naročnika napotila na preizkus meril v skladu z določili 23. člena ZRPJN, vendar naročnik tega tudi pri merilu "reference" ni storil. Dodeljevanje točk na vsako posamično naročilo nad nepojasnjenimi vrednostmi tudi ne ustreza zakonski zahtevi objektivnosti, nediskriminatornosti in primerljivosti merila. Kljub temu je naročnik to merilo zopet uporabil tako, da ni mogoče preizkusiti, kako je dodeljeval točke vsakemu od ponudnikov.
Po vlagateljevem mnenju tudi merili "servisiranje" in "plačilni pogoji" nista v skladu z zahtevami 23. člena ZRPJN. Kljub izrecnemu napotilu Državne revizijske komisije naročnik temu ni sledil in je tudi v tem delu neprimerno ocenil ponudbe. Pri merilu "konkurenčnost cen" naročnik ni vrednotil ponudbe po metodi točkovanja, kot jo je določil v točki XIX. Vlagatelj še poudarja, da je naročnik pri ponovnem ocenjevanju ponudb zanemaril obveznost pravilnega vrednotenja ponudbe tretjega ponudnika â??
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega razpisa in ga ponovi v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi.

Naročnik je dne 28.03.2002 sprejel sklep, št. JR-2Rc/2002, s katerim je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje meril za ocenjevanje ponudb, zavrgel, v delu, ki se nanaša na napačno uporabo meril za ocenjevanje ponudb, pa zavrnil. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na primernost meril iz razpisne dokumentacije, v skladu z 12. členom ZRPJN zavrgel, ker so bila merila vlagatelju znana že pred odločitvijo naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika.
Naročnik navaja, da je dosledno upošteval navodila Državne revizijske komisije iz sklepa, št. 018-33/02-24-601, z dne 14.03.2002, postopek ponovil, vse tri ponudbe (in ne samo ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika) ponovno ocenil ter objektivno primerjal. Naročnik je na podlagi meril iz razpisne dokumentacije vse tri ponudbe ponovno ovrednotil ter odločil tako, kot je razvidno iz sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JR-2Rb/2002, z dne 19.03.2002. Naročnik meni, da mu je Državna revizijska komisija naložila ponovno izvedbo vrednotenja ponudb in njihovo medsebojno primerljivost. Samo če ne bi mogel objektivno ovrednoti ponudb, naj bi javni razpis ponovil. Po prepričanju naročnika so bila merila iz razpisne dokumentacije oblikovana v skladu z ZJN-1 in primerna podlaga za objektivno oceno ponudb ter za odločitev o najugodnejšem ponudniku, zato ponovitev javnega razpisa ni potrebna.
Naročnik poudarja, da je preizkusil zakonitost in primernost meril glede na predmet javnega razpisa ter ugotovil, da so primerna podlaga za objektivno oceno ponudb ter presojo njihove medsebojne primerljivosti. Glede na navedeno ni bilo nobene potrebe, da bi naročnik merila spremenil in posledično ponovil javni razpis.
Glede vlagateljevih navedb o ocenjevanju na podlagi merila "tehnična opremljenost" naročnik navaja, da je v sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika zapisal, da je ponudbe ocenjeval izključno po merilu I.1.b "tehnična opremljenost s strojno opremo fotokopirnice â??" in da je to merilo tudi dosledno upošteval pri ponovnem vrednotenju vseh ponudb. Naročnik poudarja, da je merilo pravilno uporabil in pravilno navedel, da gre za merilo "tehnična opremljenost s strojno opremo fotokopirnice â??", res pa je pomotoma zabeležil, da je to merilo pod oznako I.1.b. Pravilno se glasi, da je naročnik za vrednotenje vseh ponudb po merilu "tehnična opremljenost" dosledno upošteval merilo I.1.a iz razpisne dokumentacije "tehnična opremljenost s strojno opremo fotokopirnice â??". Glede vlagateljevih trditev, da ni mogoče preizkusiti, zakaj mu je bila po tem merilu dodeljena samo 1 točka, pa naročnik pripominja, da vlagatelj v ponudbi ni izkazal tehnične opremljenosti v skladu z merilom iz razpisne dokumentacije, zato je naročnik njegovo ponudbo v tem delu ocenil z najnižjim možnim številom točk, t.j. z 1 točko. Pisna napaka, ki jo je naročnik zagrešil pri navedbi merila, nima nobenega vpliva na število točk, ki jih je vlagatelj pridobil na tej podlagi, zato je naročnik njegov zahtevek tudi v tem delu zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik meni, da vlagateljev zahtevek tudi v delu, kjer oporeka ocenjevanju na podlagi merila "reference", ni utemeljen. Državna revizijska komisija je v sklepu, št. 018-33/02-24-601, z dne 14.03.2002, navedla, da je vlagateljeva navedba v njegovem prvem revizijskem zahtevku neutemeljena ter po 12. členu ZRPJN prepozna in zato ne more biti predmet obravnave. V zvezi z uporabo merila je naročnik posamezne ponudbe ponovno ocenil na podlagi navedb posameznih ponudnikov v ponudbi. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj podal nepopolne podatke o referencah v svoji ponudbi. Navaja le 3 reference iz obdobja, ki niso ustrezala pogojem iz razpisa. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval reference iz obdobja od 1.1.2000 do 31.12.2001, medtem ko je vlagatelj navajal reference za obdobje od leta 1987 naprej in od leta 1997 naprej, ne da bi pri tem izkazal čas, do katerega je za posamezne naročnike storitve izvajal. Poleg tega pa vlagatelj sploh ni navedel višine skupnega prometa, od česar je bilo odvisno število točk, zato mu naročnik na podlagi tega merila ni mogel priznati nobenih točk. Enako je ovrednotil tudi nepopolno ponudbo ponudnika â?? ki tudi ni navedel obsega prometa. Ponudba izbranega ponudnika je bila po tem merilu ovrednotena z 10 točkami, saj je bil njegov izkaz referenc popoln in definiran.
Naročnik dalje navaja, da je Državna revizijska komisija s svojim sklepom presodila, da je bila vlagateljeva navedba glede primernosti merila "servisiranje" prepozna, zato do izpodbijanja tega merila ni upravičen. V zvezi z merilom "plačilni pogoji" je Državna revizijska komisija ugotovila le, da je v zvezi z njim naročnik uporabil napačni vplivnostni faktor. V postopku ponovnega ocenjevanja ponudb je naročnik navedeno napako odpravil in merilo uvrstil pod vplivnostni faktor 0,55. S tem je v celoti upošteval zahtevo Državne revizijske komisije in napako odpravil, zato vlagateljev zahtevek tudi v tem delu ni utemeljen.
Državna revizijska komisija je v svojem sklepu obravnavala tudi naročnikovo vrednotenje ponudb po merilu "konkurenčnost cen" in ugotovila, da naročnik ni vrednotil ponudb v nasprotju z merilom iz razpisne dokumentacije ter zato ni ugodila vlagateljevim revizijskim navedbam. Naročnik je kljub odločitvi Državne revizijske komisije, da vrednotenje po tem merilu ni bilo sporno, vse ponudbe ponovno ovrednotil, vlagateljev zahtevek pa tudi v tem delu zavrnil kot neutemeljen. Navedbe vlagatelja o tem, da je naročnik zanemaril obveznost vrednotenja tretjega ponudnika, naročnik prav tako zavrača kot neutemeljene, saj je vse tri ponudbe ponovno obravnaval in ovrednotil v skladu z merili iz razpisne dokumentacije in zahtevami Državne revizijske komisije ter na tej podlagi ponovno odločil o izbiri najugodnejšega ponudnika.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 05.04.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 09.04.2002 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo. V priloženem mnenju naročnik navaja, da v celoti vztraja pri svoji odločitvi iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, in pripominja, da je vlagateljevo ponudbo štel kot popolno, čeprav vlagatelj, ki ima status samostojnega podjetnika, k ponudbi ni priložil potrdila pristojnega organa o tem, da proti njemu ni bil uveden postopek prisilne poravnave, stečaja in likvidacije.

Ker v dokumentaciji ni bilo priloženega vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka in potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom, št. 018-61/02-24-741, z dne 10.04.2002, na podlagi prvega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, naj ji omenjene dokumente oz. potrdila pošlje v roku treh dni od prejema dopisa. Naročnik je Državni revizijski komisiji obvestilo o nadaljevanju postopka posredoval dne 11.04.2002, potrdilo o plačilu revizijske takse v višini 80.000,00 SIT pa je posredoval dne 15.04.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je predmetni postopek oddaje javnega naročila obravnavala že na podlagi prvega vlagateljevega zahtevka (z dne 07.02.2002) in dne 14.03.2002 sprejela sklep, št. 018-33/02-24-601, s katerim je zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri ocenjevanju in vrednotenju ponudb razveljavila sklep naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe, naročniku pa je dala napotke, da mora v ponovnem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upoštevati definicijo merila (merilo je element za vrednotenje, medsebojno primerjanje ali presojanje ponudb) in da mora biti odločitev o dodelitvi točk objektivno artikulirana in medsebojno primerljiva. Državna revizijska komisija pa se ni opredeljevala do tistih vlagateljevih navedb, ki jih je z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN označila kot prepozne.

Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka vlagatelja (drugi odstavek 19. člena ZRPJN). V predmetnem revizijskem postopku je med strankama zopet spor o tem, ali je bilo ponovno ocenjevanje in vrednotenje ponudb izvedeno pravilno in v skladu z razpisno dokumentacijo, vlagatelj pa naročniku očita tudi to, da ni upošteval napotil Državne revizijske komisije, naj presodi, "ali mu določena merila omogočajo objektivno izkazanost in medsebojno primerljivost". Tudi v obravnavanem primeru se je Državna revizijska komisija omejila le na obravnavo tistih revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj izpodbija način vrednotenja ponudb glede na postavljena merila, na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN pa se ni opredeljevala do tistih navedb, ki se nanašajo na sam način določitve meril.


Državna revizijska komisija je na podlagi vlagateljevih navedb preverila način vrednotenja ponudb pri merilu "reference". Naročnik je v točki III.1 (III. Posebni del razpisne dokumentacije) določil: "Reference ponudnika v zvezi z izvajanjem fotokopirnih storitev in tiskarskih storitev v obdobju 2000-2001. Skupni letni promet, ki ga je ponudnik dosegel z vsakim posameznim poslovnim partnerjem in presega 30.000.000.00 tolarjev se ovrednosti s 5 točkami, letni promet z vsakim poslovnim partnerjem, ki presega 10.000.000,00 pa s 3 točkami." Iz ponudbene dokumentacije (stran 26) je razvidno, da je izbrani ponudnik v obrazcu za vpis referenc in kakovosti navedel osem referenc oz. poslov iz relevantnega obdobja, od katerih sta dva presegala vrednost 30.000.000,00 SIT. Na podlagi tega mu je naročnik dodelil 10 točk, kar je skladno z določili razpisne dokumentacije. Vlagatelj je v identičnem obrazcu navedel tri reference oz. posle, pri čemer pa ni navedel letnega prometa v tolarjih, zato pri tem merilu v skladu s pravili razpisne dokumentacije ni prejel točk. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ni mogoče pritrditi vlagateljevi revizijski navedbi, da ni mogoče preizkusiti, kako je naročnik pri merilu "reference" dodelil točke vsakemu od ponudnikov.


Vlagatelj v svojem zahtevku tudi trdi, da "merili "servisiranje" in "plačilni pogoji" kot ju je zastavil naročnik nista v skladu z zahtevami 23. člena ZRPJN. Kljub takemu izrecnemu napotilu Državne revizijske komisije naročnik temu ni sledil ter tudi v tem delu posledično neprimerno ocenil ponudbe. Pri merilu "konkurenčnost cen" naročnik ni vrednotil ponudbe po metodi točkovanja kot jo je določil pod IXX (pravilno XIX).". Državna revizijska komisija je na podlagi teh navedb preverila le način vrednotenja in ocenjevanja ponudb, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN pa ni presojala načina določitve navedenih meril in se zato tudi ni mogla opredeliti do vlagateljeve trditve, da merila "niso v skladu z zahtevami 23. člena ZRPJN".

Glede ocenjevanja ponudb na podlagi merila "servisiranje" je mogoče ugotoviti, da je naročnik v točki I.2 (III. Posebni del razpisne dokumentacije) zapisal:
"Servisiranje (merilo se uporablja za centralno fotokopirnico in fotok. CEK)
- ponudnik ima zagotovljen lastni servis strojne opreme ... 5 točk
- ponudnik ima zagotovljeno servisiranje strojev preko pogodbenega servisa ... 2 točki."
Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in vlagatelja (stran 34) ter iz sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik v obrazcu "izjava o zagotovljenem servisu strojne opreme" obkrožil izjavo, da ima zagotovljen lastni servis strojne opreme, za kar je prejel 5 točk, medtem ko vlagatelj v identičnem obrazcu sploh ni obkrožil nobene od dveh možnih alinei, prejel pa je 2 točki. Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik za ponujeni lastni servis prejel tolikšno število točk, kot je to določala razpisna dokumentacija v točki I.2, hkrati pa je mogoče ugotoviti, da vlagatelj pri ocenjevanju na podlagi merila "servisiranje" ni bil oškodovan, saj je prejel 2 točki kljub temu, da v obrazcu na strani 34 ponudbene dokumentacije sploh ni označil, kako bo zagotavljal servis strojne opreme (za katero alternativno se je odločil; zahteva po "določitvi" nesporno izhaja iz točke I.2 - III. Posebni del razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija se je do vrednotenja ponudb na podlagi merila "plačilni pogoji" opredelila že v sklepu, št. 018-33/02-24-601, z dne 14.03.2002, v katerem je ugotovila, da je izbrani ponudnik za ponujeni 70 dnevni plačilni rok sicer pravilno prejel 8 točk, vlagatelj pa za ponujeni 15 dnevni plačilni rok 0 točk. Vendar pa je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je naročnik kršil določila lastne razpisne dokumentacije s tem, ko je upošteval drug vplivnostni faktor, kot je bil za to merilo določen v točki XIX.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Kot izhaja iz sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JR-2Rb/2002, z dne 19.03.2002, je naročnik pri ponovnem ocenjevanju ponudb upošteval ustrezen vplivnostni faktor (55%), zato ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da je naročnik v tem delu neprimerno ocenil ponudbe. Kljub temu, da zapisano ni predmet zahtevka za revizijo, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju v postopku ponovnega ocenjevanja ponudb za ponujeni 15 dnevni plačilni rok dodelil 2 točki, čeprav je točka VII.3 Plačilni pogoji (III. Posebni del razpisne dokumentacije) določala:
"Ponudnik nudi daljši plačilni rok od 30 dni. Vrednoti se vsakih 10 dni daljši plačilni rok, vendar največ 70 dni.
plačilni rok 40 dni ... 2 točki
plačilni rok 50 dni ... 4 točke
plačilni rok 60 dni ... 6 točk
plačilni rok 70 in več dni ... 8 točk."


Glede vlagateljeve revizijske navedbe, da naročnik pri merilu "konkurenčnost cen" ni vrednotil ponudbe po metodi točkovanja, kot jo je določil pod točko XIX, je treba ugotoviti, da vlagatelj za to svojo trditev ni ponudil nobenih dokazov. Ker je naročnik v postopku ponovnega vrednotenja in ocenjevanja ponudb le-te na podlagi merila "konkurenčnost cen" ovrednotil na enak način, kot je to storil v razveljavljenem sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JR-2/2002, z dne 22.01.2002, in ker se je Državna revizijska komisija do ocenjevanja ponudb na podlagi merila "konkurenčnost cen" že opredelila v sklepu, št. 018-33/02-24-601, z dne 14.03.2002, navajamo zgolj del obrazložitve tega sklepa:
"Državna revizijska komisija je v skladu z revizijskimi navedbami preverila tudi vrednotenje ponudb na podlagi merila "konkurenčnost cen". Naročnik je v točki VII.1 v III. poglavju razpisne dokumentacije (stran 14) zapisal: "Ponudbe po merilu konkurenčnosti cen se bodo ovrednotile tako, da se bodo seštele končne cene, ki jih bo ponudnik ponudil po posameznih postavkah iz obrazca predračuna fotokopirnih storitev, dobljen seštevek pa delil s številom postavk. Na enak način se bo nato izvedel izračun povprečne cene za ponujene tiskarske storitve. Povprečna cena fotokopirnih in tiskarskih storitev bo upoštevana kot ponudnikova cena. Ponudba z najnižjo ceno bo ovrednotena z najvišjim številom točk 80, ponudbe, ki bodo od najnižje odstopale do 10 odstotkov se bodo ovrednotile z 10 točkami manj, ponudbe, ki bodo odstopale do 20 odstotkov se bodo ovrednotile z 20 točkami, ponudbe, ki bodo odstopale do 30 odstotkov se bodo ovrednotile z 30 točkami manj in ponudbe, ki bodo odstopale za več kot 30 odstotkov se bodo ovrednotile s 50 točkami manj. Neobičajno nizke cene bo naročnik obravnaval po 53. členu ZJN-1." Presoja pravilnosti vrednotenja ponudb na podlagi merila "konkurenčnost cen" pokaže, da je naročnik v obrazcu predračuna (obrazec predračuna - ponudbena cena z izjavo o fiksnosti cen, mesečni predračun - fotokopirne storitve; stran 29 ponudbene dokumentacije) seštel vse cene po posameznih postavkah in jih delil s številom postavk. Na podlagi tako opravljenega izračuna je ugotovil, da znaša povprečna cena izbranega ponudnika 37,64 SIT, ki ji je kot najnižji dodelil 80 točk, povprečna cena vlagatelja pa 40,60 SIT, ki ji je kot ceni, ki od najnižje odstopa manj kot 10%, dodelil 10 točk manj, torej 70 točk. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da je naročnik ponudbe pri merilu "konkurenčnost cen" vrednotil tako, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji, zato vlagateljevim revizijskim navedbam, da naj bi bil v tem delu način ocenjevanja arbitraren, ni mogoče pritrditi."


Vlagatelj v svojem zahtevku tudi trdi, da je naročnik pri ponovnem ocenjevanju povsem zanemaril obveznost pravilnega vrednotenja ponudbe tretjega ponudnika. Državna revizijska komisija ni našla povezave med navedeno domnevno kršitvijo in vplivom le-te na vlagateljev pravni položaj, kljub temu pa velja ugotoviti, da je vrednotenje ponudbe tretjega ponudnika naročnik opravil, kar je razvidno iz sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JR-2Rb/2002, z dne 19.03.2002.


Glede vlagateljevih očitkov o napačnem vrednotenju ponudb na podlagi merila "tehnična opremljenost" Državna revizijska komisija ugotavlja, da so neutemeljeni. Naročnik je v točki I.1.a III. dela razpisne dokumentacije (Tehnična opremljenost s strojno opremo fotokopirnice â??, stran 12) določil:
" - opremil jo bo z dvema črnobelimi fotokopirnimi stroji z zmogljivostjo manjšo od 50-80 kop/min oziroma s stroji starimi do tri leta ... 10 točk
- opremil jo bo z enim črnobelim fotokopirnim strojem z zmogljivostjo manjšo od 50-80 kop/min oziroma s stroji starimi do tri leta ... 5 točk
- opremil jo bo z dvema ali večimi črnobelimi fotokopirnimi stroji z zmogljivostjo manjšo od 50-80 kop/min oziroma s stroji, starimi nad 3 do 5 let ... 1 točka".
Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in vlagatelja (obrazec "izjava ponudnika o opremljenosti s strojno opremo za opravljanje storitev fotokopiranja in tiska") je razvidno, da je izbrani ponudnik za fotokopirnico â?? ponudil tri črnobele fotokopirne stroje (dva nova in enega starega do tri leta) ter en barvni fotokopirni stroj, vlagatelj pa je ponudil sedem črnobelih fotokopirnih strojev in enega barvnega, pri čemer ni navedel njihove starosti. Kot izhaja iz sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JR-2Rb/2002, z dne 19.03.2002, je naročnik izbranemu ponudniku na podlagi ponovnega ocenjevanja (pravilno) dodelil 10 točk, medtem ko je vlagatelju dodelil 1 točko. Na podlagi navedenega ni mogoče trditi, da bi moral vlagatelj pri merilu "tehnična opremljenost" prejeti več točk, saj v svoji ponudbi ni navedel starosti fotokopirnih strojev, kar je bila predpostavka za možnost uvrstitve v ustrezni točkovni razred.
Tudi v primeru, da bi vlagateljevo navedbo o napačnem vrednotenju ponudb na podlagi merila "tehnična opremljenost" upoštevali iz razloga morebitne nejasnosti pri določitvi in opisu merila, pa takšna nejasnost na vlagateljev pravni položaj ne bi mogla vplivati, saj bi tudi v primeru, da bi prejel najvišje možno število točk pri tem merilu (9), v skupnem seštevku to pomenilo dodatne 4,95 točke.
Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik v sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika pri merilu "tehnična opremljenost" zapisal, da je po ponovnem pregledu ponudbe ovrednotil izključno samo po merilu I.1.b, čeprav naj bi bilo iz posebnega dela razpisne dokumentacije razvidno, da se merilo I.1.b nanaša na druge storitve javnega naročila, ki niso bile predmet revizije javnega naročila, in sicer na "tehnično opremljenost s strojno opremo za izvajanje tiskarskih storitev". S tem naj bi naročnik uporabil napačna merila za oceno vlagateljeve ponudbe. Tej vlagateljevi trditvi ni mogoče pritrditi, saj je iz tabele "II. Tiskanje in fotokopirne storitve v fotokopirnici â??", ki je priloga sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, razvidno, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb za predmetni sklop na podlagi merila "tehnična opremljenost" pravilno upošteval merilo za tehnično opremljenost s strojno opremo fotokopirnice â??. pod točko I.1.a in ne merila za tehnično opremljenost s strojno opremo za izvajanje tiskarskih storitev (točka I.1.b). Tako je mogoče slediti naročnikovemu pojasnilu iz sklepa o zavrnitvi zahtevka, da je v sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika zgolj pomotoma zabeležil, da gre za merilo pod oznako I.1.b, dejansko pa je upošteval merilo pod točko I.1.a. Opisana naročnikova pomota tudi ni imela vpliva na pravilnost ocenjevanja ponudb. Ob tem velja zapisati, da bi lahko vlagatelj "notificiral" pomoto že v primeru, če bi v skladu z 79. členom ZJN-1 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Te možnosti pa vlagatelj ni izkoristil.



S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Državna revizijska komisija pa se ni opredelila do naročnikove navedbe, da je štel vlagateljevo ponudbo kot popolno, čeprav vlagatelj kot samostojni podjetnik ni predložil potrdila o tem, da proti njemu ni bil uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. V nasprotnem primeru bi namreč presegla svoje pristojnosti.

Kljub temu, da zapisano ne more vplivati na odločitev o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija pripominja, da so neutemeljeni naročnikovi očitki o prekoračitvi njene pristojnosti zaradi domnevnega neobstoja pravovarstvenega interesa vlagatelja za izpodbijanje ocenjevanja ponudb na podlagi merila "dodatne ugodnosti" v prvem revizijskem postopku. Določba 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za obstoj aktivne legitimacije morata torej biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1. vlagatelj mora imeti interes za pridobitev naročila; 2. vlagatelju bi lahko zaradi ravnanja naročnika nastala škoda. Možnost nastanka škode pa ne leži samo v dejstvu, da vlagateljeva ponudba morda ni dobila ustreznega števila točk, temveč lahko vlagatelju škoda nastane tudi v primeru, ko je ponudba konkurenčnega ponudnika ovrednotena nepravilno. Prav to pa je (med drugim) v prvem zahtevku za revizijo zatrjeval vlagatelj.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??


â??.

Natisni stran