018-057/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18., 21. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izvajanje nalog po zakonu o varnosti in zdravju pri delu" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23.01.2002 sprejel sklep o začetku postopka naročila male vrednosti št.: 400-16-1/2002 "izvajanje nalog po zakonu o varnosti in zdravju pri delu", v ocenjeni vrednosti â??, za obdobje dveh let v skupni vrednosti .. (brez DDV). Naročnik je dne 31.01.2002 poslal poziv k oddaji ponudbe sedmim podjetjem z navedbo, da posredujejo ponudbe do vključno 14.02.2002 do 12.00 ure, na osnovi katerega sta pravočasno prispeli dve pravilno opremljeni ponudbi, med njima tudi ponudba vlagatelja. Dne 04.03.2002 je naročnik izdal obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila št.: 400-16-1/2002, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??. V obrazložitvi obvestila o oddaji naročila je naročnik navedel, da ponudba vlagatelja ni bila pravilna ter jo je zato izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja ponudb. Vlagatelj ni izpolnil vseh zahtev iz obrazca ponudbe. Vlagatelj je sicer izpolnil in parafiral obrazec ponudbe, ni pa izpolnil predpisanih sestavin za vrednotenje ponudbe in prikaz neposrednega dela ter posrednih stroškov in tudi ni prikazal terminskega plana izdelave naloge, kot je bilo to zahtevano. V obrazcu ponudbe je bilo izrecno navedeno, "da bodo v postopku ocenjevanja upoštevane le tiste ponudbe, ki bodo oddane na obrazcu ponudbe, s tem, da mora ponudnik izpolniti vsa prazna mesta, bodisi s črnilom, kemičnim svinčnikom s tiskanimi črkami ali pisalnim strojem." V 4. točki Ponudbe - Struktura ponudbene cene ni bila prikazana struktura cene in posrednih stroškov. V rubriki Skupaj ponudbena cena (brez DDV) je bila navedena vrednost ponudbe 1.600.000,00 SIT ter Skupaj ponudbena cena (z DDV) 1.920.000,00 SIT. V 6. točki Ponudbe - Terminski plan tudi ni opredeljena dinamika izvajanja naloge za faze del po vsebini iz projektne naloge.

Vlagatelj je dne 13.03.2002 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel, da je bila njegova ponudba zagotovo verodostojna in pravno brezhibna. Ponudbo je dal v okviru možnosti, to je informacij, ki jih je dobil na razpolago oziroma jih je mogel dobiti (tudi pri osebnem obisku). Pogoji, ki jih je ponudil, so bili po mnenju vlagatelja vsaj teoretsko najugodnejši in v okviru zakonitosti. Vlagatelj je tudi predlagal soočenje z razpisno komisijo naročnika.

Naročnik je dne 18.03.2002 obvestil vlagatelja, da njegov zahtevek za revizijo ni bil vložen skladno z zahtevo drugega odstavka 12. člena ZRPJN in da vloženi zahtevek ne vsebuje vseh obveznih podatkov oziroma sestavin, zahtevanih v tretjem odstavku 12. člena ZRPJN, zato ga je pozval, da v roku treh dni od prejema tega poziva dopolni zahtevek za revizijo z naslednjim:
- navedbo kontaktne osebe vlagatelja zahtevka za revizijo,
- nazivom naročnika,
- zatrjevanimi kršitvami,
- dejstvi in dokazi, s katerimi se kršitve dokazujejo in
- potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN.
Naročnik je navedel, da bo v primeru, če vlagatelj zahtevka za revizijo ne bo dopolnil v zahtevanem roku, zahtevek za revizijo zavrgel.

Naročnik je s sklepom št.: 400-16-1/2002, z dne 25.03.2002, zahtevek za revizijo na osnovi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN kot nepopoln zavrgel. V obrazložitvi sklepa je navedel, da vlagatelj po pozivu k dopolnitvi zahtevka za revizijo, ki ga je prejel dne 19.03.2002, kot je razvidno iz povratnice, v postavljenem roku zahtevka ni dopolnil. V pravnem pouku je navedel, da mora vlagatelj v treh dneh po prejemu tega sklepa pisno sporočiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.03.2002, naročnika obvestil, da zahteva nadaljevanje revizijskega postopka ter da vztraja pri svojih navedbah v zahtevku za revizijo, z dne 13.03.2002, in v utemeljitvi navedel, da so zanj merodajni le naslednji pravni akti:
- razpis naročnika,
- ponudba vlagatelja,
- izbira ponudnika,
- zahtevek za revizijo.
Vlagatelj se je skliceval tudi na 26. člen Ustave RS in ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, pojasnila dr. J. šinkovec - odgovornost države za škodo).

Naročnik je z dopisom št.: 400-16-1/2002, z dne 02.04.2002, odstopil Državni revizijski komisiji zahtevek za revizijo z vso dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem je navedel, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen.

Državna revizijska komisija je na osnovi ugotovitve, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz 12. člena ZRPJN, skladno z določilom prvega odstavka 21. člena ZRRJN z dopisom št.: 018-57/02-22-716, z dne 04.04.2002, pozvala vlagatelja k naslednji dopolnitvi zahtevka za revizijo v roku petih dni po prejemu tega zahtevka:
- navedbo kontaktne osebe vlagatelja zahtevka za revizijo,
- navedbo kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila,
- dejstva in dokazi, s katerimi vlagatelj dokazuje kršitve,
- potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.
Državna revizijska komisija je vlagatelja opozorila, da je zahtevana dokumentacija procesna predpostavka za odločanje o zahtevku za revizijo, zato bo v primeru, da v navedenem roku ne bo dopolnil zahtevka za revizijo, le-tega zavrgla.

Vlagatelj je v dopisu, z dne 10.04.2002, delno dopolnil zahtevek za revizijo. Navedel je kontaktno osebo vlagatelja: I. K., univ.dipl.str.ing., direktor ..., stalni sodni izvedenec na področju varnosti in zdravja pri delu na področju strojništva.
Glede kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj navedel, da naročnik ni dal podatkov na razpolago, na osnovi katerih bi lahko dal ponudbo. Ti podatki bi morali biti naslednji:
- opis in obseg delovnih nalog,
- ustrezen nivo strokovne storitve, ki je lahko samo verodostojen, torej veljaven pred sodiščem in za vsako stroko posebej,
- strokovni sestav strokovne ekipe po strokovnih pooblastilih oziroma strokovni izobrazbi. Po ZOR je poznana obveznost, da sprejeta ponudba velja kot pogodba. Nihče ni mogel dati boljše ponudbe od njegove, razen če je bil neresen, je imel na razpolago več podatkov iz razpisa kot vlagatelj in to iz njemu neznanih virov. Vlagatelj tudi po osebnem kontaktu ni uspel dobiti od naročnika oziroma razpisne komisije natančnejših podatkov, zato je prepričan, da gre pri predmetnem naročilu za premajhno poznavanje stroke s strani razpisne komisije. Za natančno obrazložitev zadeve je po mnenju vlagatelja nujno soočenje s predstavniki razpisne komisije oziroma revizijske komisije, kajti zadeva je preveč resna, da se jo v državni upravi še naprej prepušča stihiji.
Kot dejstva in dokaze za dokazovanje kršitev v postopku oddaje predmetnega naročila je vlagatelj navedel, da razpisna komisija ni podala natančnih razpisnih pogojev, ponudbe vlagatelja pa ni upoštevala, ali je ni razumela. Dejstva in dokazi so lahko samo razpisni pogoji, prijava na razpis vlagatelja in morebiti primerjanje vlagateljeve ponudbe s konkurenčnimi ponudbami.
Vlagatelj je navedel, da takse ne bo plačal. Dolžnost Državne revizijske komisije je, da ugotovi nezakonitosti pri razpisu ter ustrezno ukrepa. Ni dolžnost vlagatelja, da plačuje takso izključno in samo zato, da se razpis ponovi.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih navedb vlagatelja, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja.

V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Citirana določba uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN).

Vlagatelj v svojem dopisu Državni revizijski komisiji, z dne 10.04.2002, kot kršitve naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila navaja izključno dejstva, ki izhajajo iz dokumenta "projektna naloga - opis predmeta javnega naročila" in podatkov, navedenih v obrazcu "ponudba". Oba navedena dokumenta (projektna naloga in obrazec ponudbe) sta bila priložena k "pozivu k oddaji ponudbe", ki ga je naročnik dne 31.01.2002 poslal tudi vlagatelju. Iz navedenega sledi, da so bili vlagatelju razlogi, zaradi katerih je vložil zahtevek za revizijo, znani v času priprave ponudbe, torej pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila. Tudi iz navedbe vlagatelja, da se je osebno oglasil pri razpisni komisiji, da bi dobil natančnejše podatke, dokazuje, da so mu bila dejstva, s katerimi zatrjuje kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, med drugim tudi domnevno prenizek nivo strokovnosti, znana pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila. Vlagateljeve revizijske navedbe so zato s pravno-formalnega vidika prepozne, saj bi jih moral uveljavljati pravočasno, to je pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila, zato jih Državna revizijska komisija ne more vsebinsko presojati.

Prvi odstavek 22. člena ZRPJN določa: "Vlagatelj zahtevka za revizijo mora, ob vložitvi zahtevka, plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 1 % od vrednosti javnega naročila, od katere je po zakonu potreben javni razpis. Če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je po zakonu potreben javni razpis, je taksa o,5 % od vrednosti javnega naročila, od katere je po zakonu potreben javni razpis." Prav tako je med dejstvi in podatki, ki so obvezni pri vložitvi zahtevka za revizijo, v 6. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN navedeno tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona. Iz navedenega sledi, da je plačilo takse iz 22. člena ZRPJN procesna predpostavka za odločanje o zahtevku za revizijo, dokazilo za plačilo takse pa je ustrezno potrdilo, ki ga mora vlagatelj obvezno priložiti svojemu zahtevku za revizijo, oziroma dostaviti kot dopolnitev zahtevka v zakonsko določenem roku po pozivu naročnika (četrti odstavek 12. člena ZRPJN)oziroma po pozivu Državne revizijske komisije (prvi odstavek 21. člena ZRPJN).

Vlagatelj svojemu zahtevku za revizijo, z dne 13.03.2002, ni priložil potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, prav tako tega potrdila ni priložil k zahtevku za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 27.03.2002. Državna revizijska komisija je zato skladno s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom št.: 018-57/02-22-716, z dne 04.04.2002, pozvala vlagatelja, da v roku petih dni dostavi potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj pa je v dopisu Državni revizijski komisiji, z dne 10.04.2002, izrecno odklonil plačilo takse iz 22. člena ZRPJN. Iz navedenega sledi, da za odločanje o zahtevku za revizijo niso bile izpolnjene vse zakonsko določene procesne predpostavke. ZRPJN v prvem odstavku 21. člena namreč med drugim določa: "â??â??Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, skladno z zahtevami Državne revizijske komisije, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrže." Državna revizijska komisija je zato zaradi pomanjkanja vseh, z zakonom določenih procesnih predpostavk za odločanje o zahtevku za revizijo, zahtevek za revizijo zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne ...



â??

Natisni stran