018-054/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za modernizacijo občinskih cest v letu 2002 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

1. Sklep naročnika, št. 403-1/2002-21303, z dne 20.03.2002, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, se razveljavi.
2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.01.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in o imenovanju komisije za odpiranje in oceno ponudb, št. 403-1-2002-21303. V Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, je pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za modernizacijo občinskih cest v letu 2002. Dne 21.02.2002 je naročnik z obrazloženim obvestilom - sklepom, št. 403-1/2002-21303, obvestil vse ponudnike, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, z dne 14.03.2002. V njem navaja, da je naročnik kršil 4., 5. in 7. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), zato predlaga, da naročnik ob upoštevanju razlogov navedenih v predmetni zadevi razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, z dne 21.02.2002 in postopek javnega razpisa v celoti ponovi. Vlagatelj navaja, da je naročnik iz razloga, ker ni preložil kopije obrtnega dovoljenja, ki je bila zahtevana v točki 2.3 razpisne dokumentacije, pod zaporedno številko 3 in ki je na podlagi Obrtnega dovoljenja (pravilno: Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94, v nadaljnjem besedilu: ObrZ)) in Uredbe o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Uredba), edino dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti navedenih v točki 2.8. razpisne dokumentacije, je njegovo ponudbo kot nepravilno zavrnil. Vlagatelj še dodaja, da ne držijo ugotovitve naročnika, da so razpisana dela modernizacije občinskih cest nedvoumno uvrščena v listo A obrtnih dejavnosti oziroma v listo B obrti podobnih dejavnosti ter da gre pri predmetnem javnem naročilu za dejavnost, katerega edino dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje takšne dejavnosti je obrtno dovoljenje. Takšna trditev po mnenju vlagatelja ne drži, kar utemeljuje s citirano Uredbo, ki določa le to, katera so tista manj zahtevna dela pri gradnji cest oziroma v gradbeništvu, za opravljanje katerih zadostuje že obrtno dovoljenje oziroma pogoji, kot so določeni v ObrZ. Poleg tega vlagatelj navaja, da ne drži ugotovitev, da gre pri modernizaciji cest za dela, ki so "nedvoumno" uvrščena med t.i. obrtne dejavnosti, enako tudi ne drži niti smiselna posledična ugotovitev naročnika, da takšnih dejavnosti izvajalec, ki obrtnega dovoljenja za dejavnosti navedene v Uredbi nima ali ga ni predložil, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje takšnih dejavnosti in da bi bilo potrebno zaradi tega ponudbo takšnega ponudnika zavrniti. Vlagatelj meni, da je naročnik spregledal določbo 45. člena ObrZ, ki določa, da z dnem, ko je začel veljati ObrZ, z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisani v sodni register, nadaljujejo med drugimi tudi vse pravne osebe, ki imajo prevladujoče dejavnost registrirano dejavnost, ki jo je po določbah tega zakona mogoče šteti za obrtno dejavnost ali obrti podobno dejavnost. Vlagatelj meni, da zato lahko dejavnosti iz Uredbe opravljajo na način in pod pogoji pod katerimi imajo takšno dejavnost registrirano oziroma imajo za takšno dejavnost upravno dovoljenje, kar pa vlagatelj v celoti izpolnjuje.
Vlagatelj še navaja, da je s takim tolmačenjem razpisnih pogojev in izvajanja takšnih zaključkov glede izpolnjevanja oziroma neizpolnjevanja pogojev posameznih ponudnikov naročnik zmanjšuje konkurenco med ponudniki, in še to v negativnem smislu, saj se naročnik omeji na tiste izvajalce, ki izpolnjujejo manj kriterijev. ObrZ namreč določa pogoje za opravljanje manj zahtevnih dejavnosti oziroma dejavnosti, ki je tako po obsegu in zahtevanih kvalifikacijah, kakor tudi po opremljenosti izvajalcev taka dejavnost, kjer zadostuje nižja stopnja strokovnosti, obsega, opremljenosti proizvodnje. Smisel ObrZ, pa po mnenju vlagatelja ni, da bi izvajalci, ki so usposobljeni za izvajanje mnogo zahtevnejših dejavnosti, ne bi mogli (ali smeli) opravljati takšnih manj zahtevnih del.
Vlagatelj meni, da gre pri takem tolmačenju predpisov in razpisnih pogojev za očitno diskriminacijo tistih ponudnikov, ki so vsaj tako usposobljeni (oziroma še mnogo bolj) kot izbrani ponudnik. Postavljen pogoj, da morajo vsi ponudniki predložiti obrtno dovoljenje, je očitno diskriminatoren, s katerim je naročnik kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), načelo enakopravnosti med ponudniki (7. člen ZJN-1) in posredno tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti javne porabe (4. člen ZJN-1), zato vlagatelj naročniku predlaga, da razveljavi sklep ter postopek javnega razpisa v celoti ponovi. Vlagatelj v zahtevku za revizijo prijavlja tudi stroške in sicer za takso v višini 150.000 SIT in za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1600 odvetniških točk in 20% DDV.

Naročnik je s sklepom, št. 403-1/2002-21303, z dne 20.03.2002, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Iz obrazložitve tega sklepa je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil zaradi formalne pomanjkljivosti, ker ni predložil kopije obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, kot je bilo izrecno zahtevano po določbi razpisne dokumentacije, točka 2.8, peti odstavek, stran 7. Naročnik navaja, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni dopusten, saj je ponudnik, ob poznavanju materialnih dejstev, le-tega vložil prepozno. Vlagatelju je bila razpisna dokumentacija vročena 25.02.2002, v njej je izrecno navedeno pod točko 2.3 Dokumentacija, da mora ponudnik za veljavnost ponudbe, predložiti med ostalimi zahtevanimi dokumenti tudi obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. V točki 2.8.1. Obvezni pogoji se je zahteva ponovila in sicer v točki pod zapor. št. 2. V točki 2.8. navedenih pogojev je navedeno, da bo moral naročnik v primeru, da ponudnik ne bo izkazal izpolnjevanja zahtevanih pogojev, njegovo ponudbo po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb kot nepravilno na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJN-1 zavrniti. Naročnik navaja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil dne 14.03.2002, v roku 8 dni po prejemu obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila - sklepa, št. 403-1/2002-21303, z dne 21.02.2002, ker naj bi naročnik v razpisni dokumentaciji kršil določbe 4., 5. in 7. člena ZJN-1. Vlagatelj je bil s prevzemom razpisne dokumentacije, najkasneje pa z dnem oddaje ponudbe na predmetni javni razpis (dne 14.02.2002) seznanjen z določbami razpisne dokumentacije ter s posledicami, če v svoji ponudbi ne bo predložil vseh zahtevanih dokazil, tudi obrtnega dovoljenja. Naročnik meni, da je bil vlagatelju znan oziroma bi mu moral biti znan razlog, ki ga uveljavlja v svojem revizijskem zahtevku, z dne 14.03.2002, to je zahteva po predložitvi obrtnega dovoljenja kot dokazila, oziroma iz te zahteve izvirajoče kršitve 4., 5. in 7. člena ZJN-1, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj je po naročnikovem mnenju zamudil prekluziven rok za vložitev zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo, zaradi česar zahtevka tudi ni vsebinsko obravnaval.
Naročnik je vlagatelja pozval, da v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.

Vlagatelj je naročnika na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z zahtevo za nadaljevanje postopka revizije, z dne 22.03.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo in hkrati dopolnil vložen zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da mu ni bilo znano, da bo naročnik dejstvo, da vlagatelj ni predložil obrtnega dovoljenja, tolmačil v smislu, da je potrebno njegovo ponudbo zavrniti, še posebej, ker je naročniku znano, da je vlagatelj v celoti usposobljen za izvedbo javnega naročila, saj izpolnjuje vse zakonske pogoje za opravljanje (tudi) takšne dejavnosti in sicer brez obrtnega dovoljenja. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik preozko tolmačil določbo 12. člena ZRPJN, saj je po njegovem mnenju mogoče to določbo uporabiti le takrat ko je nesporno, da je bila vlagatelju kršitev naročnika znana ali bi mu morala biti znana. V konkretnem primeru vlagatelju ni bil znan namen naročnika, da bo pogoj glede predložitve obrtnega dovoljenja uporabil v tem smislu, da bo zreduciral ponudnike na tiste, ki so manj usposobljeni za izvedbo del oziroma na tiste, ki so usposobljeni zgolj za izvajanje obrtnih del. Tak namen naročnika je vlagatelju nedvoumno postal znan šele s prejemom naročnikove odločitve, obrazloženega obvestila - sklepa, št. 403-1/2002-21303, z dne 21.02.2002, zato ni mogoče trditi, da je bila kršitev vlagatelju znana že v prejšnjih fazah postopka. Vlagatelj še dodaja, da bi moral naročnik njegov zahtevek vsebinsko obravnavati, saj je potrebno v dvomu šteti, da je zahtevek za revizijo dovoljen. Naročnik se sklicuje na to, da je bilo vlagatelju znana okoliščina, ki je privedla do kršitve (navedba v razpisni dokumentaciji o pogoju), vlagatelj pa zatrjuje, da je za kršitev nedvomno izvedel šele s prejemom obrazloženega obvestila - sklepa, št. 403-1/2002-21303, z dne 21.02.2002.

Naročnik je dne 28.03.2002 Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 403-1/2002-21303, z dne 27.03.2002, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in mnenjem, v katerem povzema svojo odločitev o zahtevku za revizijo ter podrejeno dodatno oporeka tudi vlagateljevi aktivni legitimaciji, saj vlagatelj zahtevka za revizijo ni oseba, ki bi ji bila s kršitvijo naročnika povzročena škoda, kar pa je po mnenju naročnika pogoj, da se vlagatelju prizna upravičenje za vložitev zahtevka oziroma aktivna legitimacija.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki je podala ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Vlagateljeva navedba, da je naročnik s tem, ko je kot pogoj za ugotavljanje usposobljenosti, v 2.8.1. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pod zaporedno št. 2 zahteval, da morajo ponudniki predložiti obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila - izda ga ustrezna območna obrtna zbornica, kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), načelo enakopravnosti med ponudniki (7. člen ZJN-1) in posredno tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti javen porabe (4. člen ZJN-1), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s formalno - pravnega vidika prepozna.

Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.". Citirana določba petega odstavka 12. člena uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Z zahtevanimi pogoji za priznanje usposobljenosti, določenimi v razpisni dokumentaciji, se je vlagatelj seznanil že v fazi priprave ponudbe. V kolikor je menil, da so podane kršitve zakona v zatrjevanem smislu, bi moral vložiti zahtevek za revizijo že pred odločitvijo naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila. Ta zakonska določba namreč skuša preprečiti morebitne špekulacije, ko ponudnik ne izrazi nestrinjanja z ravnanjem naročnika, ker meni, da utegne biti odločitev naročnika zanj ugodna. Zaradi potrebe po hitrosti postopka, ki se kot temeljno načelo konkretizira v posameznih pravilih ZRPJN, med drugim tudi z institutom pravnega varstva v vseh fazah oddaje javnega naročila, je čakanje na morebitno odločitev naročnika, kot temelj za vložitev zahtevka za revizijo, sankcionirano s prekluzijo po petem odstavku 12. člena ZRPJN. Zaradi tega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo ni vsebinsko obravnavala.

V razpisni dokumentaciji, ki jo je vlagatelj od naročnika prejel 24.01.2002, je bilo namreč v točki 2.8.1. Obvezni pogoji po ZJN-1â?? jasno in nedvoumno določeno, katere dokumente morajo v svojih ponudbenih dokumentacijah ponudniki priložiti. Od tega datuma dalje se je vlagatelj mogel in moral seznaniti z vsebino razpisne dokumentacije, med drugim tudi z naročnikovo zahtevo v točki 2., kjer je le-ta izrecno zahteval obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, in hkrati napovedal, da bo v primeru, da ponudnik ne bo izpolnjeval vseh v točki 2.8. navedenih pogojev, po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb, moral tako ponudbo kot nepravilno, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, zavrniti. Vlagateljeva navedba v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije, z dne 22.03.2002, da mu ni bil znan namen naročnika, da bo pogoj glede predložitve obrtnega dovoljenja uporabil v tem smislu, je neutemeljena. Državna revizijska komisija meni, da bi na podlagi tako zapisanega pogoja v razpisni dokumentaciji, vlagatelju morala biti znana zahteva naročnika in posledice, v primeru nepredložitve zahtevanega dokumenta. Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal skladno z razpisno dokumentacijo in načelom formalnosti, ko je vlagateljevo ponudbo, na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJN-1, kot nepravilno zavrnil.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagatelje navedbe v zahtevku za revizijo, glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN vsebinsko prepozne, saj so bili razlogi za vložitev zahtevka vlagatelju znani ali bi mu morali biti znani že pred odločitvijo o oddaji naročila, zato je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo.

S tem sklepom Državne revizijske komisije se razveljavlja sklep naročnika, št. 403-1/2002-21303, z dne 20.03.2002, o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ki ga je v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, kot nedopustnega zavrgel. V primeru, ko se za revizijske navedbe ugotovi (potrebna je torej vsebinska in ne samo formalna presoja), da so v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozne, se zahtevek za revizijo zavrne in ne zavrže.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??



â??

Natisni stran