018-053/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za prevozniške storitve materiala in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??, ki ga zastopa â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je, dne 05.12.2001, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za prevozniške storitve materiala v ocenjeni vrednosti â?? (brez davka na dodano vrednost). Dne â??, je naročnik v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Javno odpiranje ponudb je bilo dne 29.01.2002. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je razvidno, da je naročnik prejel šest pravočasno prispelih ponudb.

Naročnik je, dne 07.02.2002, izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. JR S6/01, ki ga je vsem ponudnikom poslal z dopisom, z dne 11.02.2002, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj, dne 20.02.2002, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot nepravilno. V obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 07.02.2002, je naročnik navedel, da vlagateljeva ponudba ne vsebuje v razpisni dokumentaciji zahtevanega potrdila o povprečnem stanju in času blokade žiro računa v zadnjih treh letih pred objavo javnega razpisa za predmetno javno naročilo. Vlagatelj dodaja: "Revident je ponudbi priložil dokument, ki mu ga je izdala NLB d.d., Poslovalnica Grosuplje. Dokument z nazivom Potrdilo o prilivih na žiro račun je vseboval vse zahtevane podatke tudi izjavo, da račun revidenta v obdobju zadnjih treh let pred objavo javnega naročila ni bil blokiran. Da predloženo potrdilo vsebuje vse zahtevane podatke potrjuje tudi dokument Potrdilo za g. T. M. z dne 18.02.2002, ki ga je izdala NLB d.d.."

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo dodaja, da je naročnik neupravičeno označil ponudbo izbranega ponudnika kot pravilno. Naročnik je namreč v tretjem poglavju razpisne dokumentacije v četrti alinei točke 3.1.2. opredelil zahtevo, da morajo ponudniki razpolagati z vozili, ki imajo diesel motor (ekološko čist). Vlagatelj dodaja, da izbrani ponudnik ne razpolaga z vozili z zahtevanimi motorji. Izjava o razpolaganju z ekološko čistimi diesel motorji bi morala biti skladno z določbami Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 95/01) podprta z dokumenti o tehničnem pregledu po resoluciji CEMT 95/4 in 96/5, kar pa naročnik ni zahteval v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj zahtevka za revizijo predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila oziroma podrejeno, da se obvestilo o oddaji javnega naročila razveljavi in ponovno izvede vrednotenje in izbiro ob upoštevanju vlagateljeve ponudbe kot pravilne.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter ga s sklepom, št. JR S 6/01 TB/2323, z dne 13.03.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je banka vlagatelju izdala potrdilo o prilivih na žiro račun, kar pa ni bila zahteva iz razpisne dokumentacije. Predloženo potrdilo s strani vlagatelja ne vsebuje nikakršnih podatkov o povprečnem stanju na žiro računu, zato je naročnik v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in razpisne dokumentacije, vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil tudi naknadno potrdilo NLB d.d., Poslovalnice Grosuplje, v katerem je navedeno, da je potrdilo, ki ga je vlagatelj priložil v svoji ponudbi, kazalnik in osnova za izračun bančnega potrdila o povprečnem stanju na žiro računu in dodaja, da lahko naročnik ali vlagatelj zahtevata tudi izdajo novega potrdila, ki bo vsebovalo povprečno stanje in čas blokade žiro računa v zadnjih treh letih. Naročnik dodaja, da bi predlagano ravnanje pomenilo takšno spremembo ponudbe, ki bi iz nepravilne ponudbe naredilo pravilno, kar je v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov in tudi nekorektno do ostalih ponudnikov, ki niso predložili pravilnega bančnega potrdila in je zaradi tega bila njihova ponudba izločena kot nepravilna.

Naročnik dodaja, da je vlagateljeva navedba, da pomeni nezahtevanje potrdil o ekološki ustreznosti motorjev tovornih vozil kršitev določb ZJN-1, brezpredmetna, saj je bila njegova ponudba izločena kot nepravilna. Naročnik še dodaja, da je bilo v razpisni dokumentaciji poleg zahteve po diesel motorju v oklepaju zapisano "ekološko čist", kar pa ni imelo posebne teže, zato tudi ni v zvezi s tem v razpisni dokumentaciji postavljenih nobenih konkretnih zahtev. V zvezi s to navedbo v razpisni dokumentaciji noben ponudnik ni zahteval dodatnih pojasnil v fazi priprave ponudb ali pozneje do izdaje obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila. Dejstvo je, da je bila zatrjevana kršitev vlagatelju znana že pred prejemom obvestila o oddaji javnega naročila, torej je imel vse možnosti zahtevati dodatna pojasnila ali vložiti zahtevek za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi predmetnega javnega naročila, zato je ta del zahtevka za revizijo, skladno z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, nedopusten. Naročnik dodaja, da je Pravilnik o tehničnem pregledu motornih vozil in priklopnih vozil, na katerega se sklicuje vlagatelj pričel veljati 03.12.2001. Ta pravilnik vsebuje tudi določbo, da vsa veljavna prometna dovoljenja, ki so bila izdana po prejšnjih predpisih, veljajo do poteka veljavnosti, vendar najkasneje do 31.12.2002, zato je vlagateljev očitek, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, neutemeljen.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.03.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dodaja, da potrdilo NLB d.d., Poslovalnice Grosuplje, z dne 18.02.2002, ni predlog naročniku za pridobitev potrdila o povprečnem stanju in blokadah žiro računa v zadnjih treh letih, ampak dokument, ki dokazuje, da je vlagatelj predložil naročniku po vsebini vse zahtevane podatke, zato njegova ponudba ne bi smela biti izločena kot nepopolna. Vlagatelj v nadaljevanju ponovno povzema navedbe iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na zahtevo naročnika po ekološko čistem diesel motorju in dodaja: "Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da veljavna prometna dovoljenja, izdana po prejšnjih predpisih veljajo do preteka veljavnosti, vendar najkasneje do 31.12.2002, pri tem pa spregleda, da se izpolnjevanje zahtevanega pogoja lahko dokazuje tudi na druge načine." Vlagatelj dodaja, da postavljanje pogojev, ki se v postopku izbire najugodnejšega ponudnika ne upoštevajo, pomeni kršitev načela enakopravnosti ponudnikov.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 22.03.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila z vso dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem ponovno navaja svoje ugotovite iz sklepa o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala dodatna pojasnila o zahtevi iz razpisne dokumentacije, ki se nanaša na ekološko čist diesel motor. Naročnik je z dopisom, z dne 28.03.2002, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevana pojasnila.

Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 09.04.2002, Avto-moto zvezo Slovenije zaprosila za strokovno mnenje o tem, katerim pogojem mora ustrezati tovorno vozilo z diesel motorjem, da zadosti zahtevi oziroma terminu "diesel motor (ekološko čist)" in pojasnilo o okoljevarstvenih zahtevah, katerim mora ustrezati tovorno vozilo z diesel motorjem ob izdaji ali podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja ter s tem povezano resolucijo CEMT 95/4 in 96/5. Avto-moto zveza Slovenije je z dopisom, z dne 16.04.2002, Državni revizijski komisiji posredovala strokovno mnenje.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil s strani naročnika in strokovnega mnenja Avto-moto zveze Slovenije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot nepravilno, je Državna revizijska komisija preverila zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji glede dokumenta "poročilo poslovne banke za samostojnega podjetnika o povprečnem stanju in blokadah" ter primerjala skladnost poročila poslovne banke, ki ga je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, z zahtevo naročnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 8 priloge A "osnovni podatki in izpolnjevanje splošnih obveznih pogojev", ki spada pod točko 3 "Navedba vseh ponudbenih dokumentov, ki jih mora predložiti ponudnik, da bo ponudba pravilna" navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim določil, da morajo ponudniki predložiti revidirano bilanco stanja velike gospodarske družbe za zadnja tri leta pred objavo naročila oziroma bonitetna poročila BON 1 in BON 2 za srednjo in malo gospodarsko družbo za isto obdobje, stara največ en mesec oziroma poročilo poslovne banke za samostojnega podjetnika o povprečnem stanju in blokadah v istem obdobju, staro največ en mesec. Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil potrdilo, št. 4031/TKK, z dne 07.01.2002, ki ga je izdala NLB d.d., Poslovalnica Grosuplje, z naslednjo vsebino: "Potrjujemo, da ima samostojni podjetnik M. T. odprt žiro račun številka 01000-000200097 sklic 05 1022113-5720/39 pri Novi Ljubljanski banki d.d., Poslovalnici Grosuplje, na katerem je bil v obdobju 01.01.2001 do 31.12.2001 promet v dobro v višini 17.198.359,21. Žiro račun ni imel blokacij." Vlagatelj je nadalje kot prilogo zahtevku za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila priložil potrdilo, št. 4031/TKK, z dne 18.02.2002, ki ga je vlagatelju izdala NLB d.d., Poslovalnica Grosuplje, z naslednjo vsebino: "Na podlagi zahtevka komitenta g. M. T. smo v NLB d.d., Poslovalnici Grosuplje, izstavili Potrdilo o prilivih na žiro račun z izjavo, da omenjeni račun v obdobju, ki ga je stranka navedla, ni bil blokiran. To poročilo smo komitentu predali dne 07.01.2002. G. M. T. nas je naknadno obvestil, da je bila njegova vloga na vaš javni razpis (JR S 6/01) označena kot nepopolna, ter da bi namesto izdanega potrdila potreboval Potrdilo o povprečnem stanju in blokadah. V ta namen vas obveščamo, da prvo potrdilo (Potrdilo o prilivih na žiro račun) vsebuje kumulativne podatke oz. seštevek vseh prilivov v letu 2001, Potrdilo o povprečnem stanju pa izkazuje povprečno višino denarnih sredstev na žiro računu v določenem obdobju. Menimo, da je prvi dokument - Potrdilo o prilivih na žiro račun kvaliteten kazalnik obsega poslovanja in je tudi osnova za izračun Potrdila o povprečnem stanju. Zato predlagamo, da g. Tomažu Mavru omenjeni dokument pri njegovi vlogi na javni razpis upoštevate oz. izdate zahtevek za dopolnitev vloge. Novo potrdilo lahko izdamo na podlagi zahtevka vašega podjetja ali komitenta."

Iz navedenega izhaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da morajo ponudniki, ki so samostojni podjetniki, kot obvezni pogoj za pravilnost ponudbe predložiti tudi poročilo poslovne banke o povprečnem stanju in blokadah na njihovem žiro računu za zadnja tri leta pred objavo javnega razpisa za predmetno javno naročilo, ki je lahko staro največ en mesec. Vlagatelj pa je v svoji ponudbi predložil potrdilo poslovne banke o skupnih prilivih na žiro račun v letu 2001, s čimer ni izpolnil navedene zahteve iz razpisne dokumentacije. Poročilo poslovne banke, ki ga je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, namreč ni izkazovalo:
- povprečnega stanja denarnih sredstev na žiro računu,
- povprečnega stanja denarnih sredstev na žiro računu za zadnja tri leta.

Vlagatelj je s tem, ko ni izpolnil v razpisni dokumentaciji vseh zahtevanih pogojev, kršil tako zahteve razpisne dokumentacije, kot pravila ZJN-1, ki v 12. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave." Posledica neizpolnjevanja enega izmed zahtevanih obveznih pogojev pa je, da je bila ponudba vlagatelja nepravilna. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije."

Naročnik je s tem, ko vlagatelju ni omogočil dopolnitev njegove ponudbe z novim poročilom poslovne banke o povprečnem stanju in blokadah na žiro računu v zadnjih treh letih, s čimer bi to ponudbo iz nepravilne naredil za pravilno, ravnal skladno s 54. členom ZJN-1. Navedeni člen ZJN-1 v prvem odstavku namreč določa: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredilo ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne." Naročnik bi s tem, če bi sledil predlogu vlagatelja in bi njegovo ponudbo štel kot pravilno, oziroma če bi dovolil spremembo poročila poslovne banke, kršil tudi temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), ki naročnika obvezuje, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb zavrnil kot nepravilno, ravnal tudi skladno s 76. členom ZJN-1. Drugi odstavek navedenega člena namreč določa: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe."

Glede vlagateljeve navedbe, da vozila izbranega ponudnika ne izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije, da morajo ponudniki razpolagati z vozili z ekološko čistim diesel motorjem, zaradi česar bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena kot nepravilna ter da naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ni opredelil zahteve, da morajo ponudniki predložiti dokument o tehničnem pregledu po resoluciji CEMT 95/4 in 96/5 ali kakšno drugo dokazilo, s čimer se dokazuje ekološka čistost vozil, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v tretjem poglavju razpisne dokumentacije, ki določa predmet javnega naročila v točki 3.3.2 opredelil naslednje osnovne zahteve za tovornjak "prekucnik":
- prostornina kesona najmanj 10 m3,
- najmanj dve pogonski osi pri tovornjaku prekucniku,
- moč motorja najmanj 185 kW,
- diesel motor (ekološko čist),
- hlajenje vodno,
- vrsta goriva plinsko olje,
- rezervoar goriva najmanj 200 l, z gorivom se oskrbuje izvajalec sam,
- vozilo mora biti opremljeno skladno z zahtevami Zakona o varnosti cestnega prometa in protipožarnega varstva na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje, vozniki morajo imeti opravljen preskus znanja iz varstva pri delu in požarnega varstva.

Naročnik v dodatnih pojasnilih, z dne 28.03.2002, še pojasnjuje, da se izraz "ekološko čist" v razpisni dokumentaciji nanaša na določbe Pravilnika o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 50/82, 11/83, 4/85, 65/85, 64/86, 22/90 in 50/90). Naročnik dodaja, da navedeni pravilnik, ki se uporablja kot osnova pri tehničnih pregledih vozil, v 95. členu določa zahteve, katerim mora zadostiti dieselski motor s svojimi izpušnimi plini. O izpolnjevanju teh zahtev pa izvajalci tehničnih pregledov ne izdajajo nobenih posebnih potrdil.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da Pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu, v 95. členu, ki je še vedno v veljavi, določa: "Motorji z notranjim zgorevanjem na motornih vozilih, razen na motornih kolesih, ne smejo izpuščati v okolje:
1) bencinski motorji - ogljikovega monoksida, katerega koncentracija je večja od 4,5% prostornine izpušnih plinov pri delovanju segretega motorja v praznem teku;
2) dieselski motorji pri najmanj šestih zaporednih prostih pospeških neobremenjenega normalno segretega motorja - izpušnih plinov, pri katerih z dimometrom (opasimetrom) izmerjeni svetlobni absorpcijski koeficient presega pri motorjih do nominalne moči Pe = 73,50 kW vrednost K = 3,22 m (na - 1) oziroma pri motorjih nad Pe = 73,50 kW vrednost K = 2,44 m (na -1). Pri prostem pospešku mora doseči motor maksimalno število vrtljajev."

Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil, na katerega se sklicuje vlagatelj, v svojem zahtevku za revizijo in je začel veljati dne 03.12.2001, v 1. členu določa pogoje in načine opravljanja tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, način vodenja evidenc o opravljenih tehničnih pregledih, obliko in vsebino nalepke za tehnični pregled, način označevanja vozil z nalepko za tehnični pregled, obrazec zapisnika o tehničnem pregledu ter program in potek usposabljanja kandidatov za tehnika-kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov, referenta in vodjo administracije, sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, način opravljanja izpitov in vodenje evidenc o izpitih ter druga vprašanja v zvezi z usposabljanjem in opravljanjem izpitov. Ta pravilnik torej določa pogoje in načine opravljanja tehničnih pregledov s strani za to pooblaščenih organizacij, med drugim tudi glede emisij izpušnih plinov pri dieselskih motorjih (67. in 68. člen), dopustne vrednosti emisij izpušnih plinov pa še vedno določa prej navedeni Pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu. Opravljanje tehničnega pregleda po resoluciji CEMT 95/4 in 96/5 je opredeljeno v prvem odstavku 69. členu istega pravilnika, kjer je določeno: "Meritev hrupa motorja in hrupa izstopajočega zraka iz pnevmatskega zavornega sistema morata tehnika-kontrolorja izmeriti v naslednjih primerih:
- če na vozilo niso vgrajeni originalni rezervni deli izpušnega sistema,
- pri vozilih, ki opravljajo tehnični pregled za bolj zelena in bolj varna tovorna in priklopna vozila po resoluciji CEMT 95/4 in 96/5.
Hrup motorja in hrup izstopajočega zraka iz pnevmatskega zavornega sistema se meri pri mirujočem vozilu. Hrup, ki ga povzroča vozilo, se meri na odprtem prostoru, s tem da je motor v prostem teku in segret na delovno temperaturo. Pred meritvijo se opravi vizualni pregled vozila. Okrog vozila mora biti najmanj 3 m proste asfaltirane površine brez ovir. Pri merjenju hrupa sta lahko prisotna samo tehnika-kontrolorja."

Avto-moto zveza Slovenije je v svojem strokovnem mnenju, z dne 16.04.2002, glede pogojev katerim mora ustrezati tovorno vozilo z diesel motorjem, da zadosti zahtevi oziroma terminu "diesel motor (ekološko čist)" in okoljevarstvenih zahtevah, katerim mora ustrezati tovorno vozilo z diesel motorjem ob izdaji ali podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja ter s tem povezano resolucijo CEMT 95/4 in 96/5, navedla: "Pri izvedbi tehničnega pregleda opravimo meritev izpušnih plinov po resoluciji CEMT za vozila, ki vozijo v mednarodnem prometu oz. po državah evropske unije saj le-te za prehod preko svojega ozemlja zahtevajo potrdilo, da je vozilo "bolj zeleno in bolj varno". Na osnovi potrdila CEMT so prevozniki upravičeni do večjega števila dovolilnic in do manjšega plačila cestnine. Po resoluciji CEMT/CM(2001)9 FINAL, ki je stopila v veljavo z novim letom poznamo termine "zeleno" tovorno vozilo, "bolj zeleno in bolj varno" tovorno vozilo ter "varno EURO 3" tovorno vozilo. Vsak naziv pomeni strožje zahteve glede minimalnih tehničnih, varnostnih in ekoloških zahtev. Medtem, ko termin "ekološko čist" diesel motor ni uporabljen."

Naročnik še dodaja, da je bilo v razpisni dokumentaciji poleg zahteve po diesel motorju v oklepaju zapisano "ekološko čist", kar pa ni imelo posebne teže, zato tudi ni v zvezi s tem v razpisni dokumentaciji postavljenih nobenih konkretnih zahtev.

Iz vsega navedenega izhaja, da naročnik ob opredelitvi zahteve iz razpisne dokumentacije, da morajo ponudniki razpolagati z vozili z ekološko čistim diesel motorjem, ni določil, na kakšen način bo preverjal izpolnjevanje te zahteve, iz same besedne zveze "diesel motor (ekološko čist)" pa tudi ne izhajajo konkretne zahteve glede ekoloških lastnosti tovornih vozil z diesel motorjem, kot bi to na primer lahko veljalo za besedni zvezi "zeleno tovorno vozilo" in "bolj zeleno in bolj varno tovorno vozilo", ki sta opredeljeni v resoluciji CEMT/CM(2001)9 FINAL. Tudi navedeni besedni zvezi (zahtevi) bi bili za ponudnike zavezujoči pri pripravi ponudbe in imeli vpliv na pravilnost le-te ob pogoju, če bi naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, na kakšen način bo ugotavljal njihovo izpolnjevanje.

Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da morajo tovorna in priklopna vozila za pridobitev prometnega dovoljenja in udeležbo v cestnem prometu izpolnjevati glede plinov, ki jih izpuščajo v okolje, ekološke zahteve, ki jih določa Pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu. Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil pa določa pogoje in načine opravljanja tehničnih pregledov s strani za to pooblaščenih organizacij, med drugim tudi glede emisij izpušnih plinov pri dieselskih motorjih. V Pravilniku o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil je nadalje opredeljeno, da se za meritev hrupnosti motorja in izstopajočega zraka iz pnevmatskega zavornega sistema, opravi tehnični pregled po resoluciji CEMT 95/4 in 96/5 za tovorna vozila, za katera se želi pridobiti potrdilo o bolj varnem in bolj zelenem tovornem vozilu, kar pa ni bila naročnikova zahteva v razpisni dokumentaciji. Dejstvo je, da naročnik poleg navedbe "diesel motor (ekološko čist)" v razpisni dokumentaciji ni postavil nobene dodatne konkretne zahteve glede ekološke ustreznosti motorjev, iz katere bi bilo mogoče sklepati, da zahteva ekološko ustreznost motorjev, ki presega nujne kriterije za pridobitev prometnega dovoljenja in s tem možnost uporabe vozila v prometu.

Državna revizijska komisija še dodaja, da je vlagatelj v zvezi s to revizijsko navedbo imel možnost zahtevati dodatna pojasnila v primeru morebitnih nejasnosti ali pomislekov glede določitve zahtev v razpisni dokumentaciji, kot to določa tretji odstavek 25. člena ZJN-1 in 4. točka navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Vlagatelj je tudi imel možnost vložiti zahtevek za revizijo pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila, skladno z določbo prvega odstavka 12. člena ZRPJN. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Glede na citirano določbo je zahtevek vlagatelja prepozen, saj so mu bile zahteve razpisne dokumentacije poznane že v času priprave ponudbe, torej pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??




â??

Natisni stran