018-046/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo tehnološke opreme kuhinje v Domu starejših občanov â?? ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika . â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â?? z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za dobavo in montažo tehnološke opreme kuhinje v Domu starejših občanov â??.

Vlagatelj je še pred potekom roka za oddajo ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 28.02.2002, navaja, da so razpisni pogoji v razpisni dokumentaciji diskriminatorni. Naročnik je po vlagateljevemu mnenju kršil tudi 5. in 7. člen ZJN-1 ter 2. odstavek 50. člena ZJN-1. Vlagatelj nadalje navaja, da je obravnavani razpis že tretja ponovitev istega razpisa. V prvih dveh razpisih je bila vlagateljeva ponudba daleč najcenejša in po merilih, ki jih je naročnik določil za ocenjevanje ponudb, najugodnejša. Ob primerjavi meril v vseh treh razpisih vlagatelj ugotavlja postopno spreminjanje meril v smeri izničevanja prednosti, ki jo je do sedaj imela vlagateljeva ponudba. Vlagatelj trdi, da so merila za izbiro najugodnejše ponudbe v zadnjem razpisu diskriminatorna in tako sestavljena z namenom, da vlagateljeva ponudba ni več najugodnejša, kljub najugodnejši ceni. Vlagatelj je navedbe ponazoril s tabelo meril, kakor so se spreminjala skozi (vse) tri razpise:


Prvi razpis Drugi razpis Tretji razpis

Najnižja cena 35 točk 30 točk 20 točk
Reference 30 točk - -
Rok izvedbe 30 točk 15 točk 20 točk
Finančni pogoji 15 točk 15 točk 20 točk
Tehnične značilnosti - 40 točk 40 točk

Pri točkovanju tehničnih značilnosti je prišlo do sledečega razvoja meril:

Drugi razpis Tretji razpis

Prekucna ponev 20 točk 15 točk
Parni kotel 5 točk 5 točk
Pomivalna tehnika 6 točk 20 točk
Hladilna tehnika 5 točk -
Inox oprema po meri 4 točke -
Skupaj 40 točk 40 točk

Vlagatelj navaja, da so posamezne značilnosti izvedbe, ki so v drugem razpisu prinašale točke, v tretjem razpisu postale nepomembne, kot pomembne pa so nastopile druge, vse v vlagateljevo škodo. Posebej kričeč primer je pri parnem kotlu, kjer je najprej dodatne točke prinašala oblika kotla, v tretjem razpisu pa to ni bilo več pomembno, saj to ne gre v škodo vlagateljevi ponudbi. Pomembna je postala lokacija merilnika tlaka pare, tokrat seveda postavljena tako, da vlagatelj ostane brez točk (pisana na kožo konkurenčnemu ponudniku).
Poleg tega vlagatelja "bode v oči" izredno majhna pomembnost ugodne cene, saj je cena sedaj pomembna dvakrat manj kot določene tehnične značilnosti 3 pozicij v specifikaciji opreme, ki znašajo v vlagateljevi zadnji ponudbi 18% vrednosti celotne ponudbe. Z drugimi besedami, tudi če bi celotno opremo v vrednosti cca 34 milijonov tolarjev vlagatelj poklonil, še vedno ne bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, ker vlagatelj odstopa:
- pri prekucni ponvi pri izvedbi pokrova in mehanizmu za nagib ponve,
- pri kotlu pri lokaciji merilnika tlaka,
- pri pomivalnem stroju pri številu programov, tipu nadzorne plošče in velikosti košare.
Opisana tehnična odstopanja pomenijo kazen 25 točk, podarjena oprema pa bi vlagatelju prinesla le 20 točk.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik prepovedal kakršnokoli spreminjanje besedila razpisne dokumentacije, kar pomeni, da je možno ponuditi samo opremo, ki točno ustreza dimenzijam in opisu v specifikaciji. Kot primer vlagatelj navaja hladilno omaro v dim. 690x835x2065 mm in dodaja, da so v razpisne dokumentaciji še številni drugi primeri, ko naročnik zahteva točno določene mere in lastnosti pri posameznih elementih in strojni opremi, kar pa bo imelo za posledico izbiro točno določenega proizvajalca. Vlagatelj zahteva razveljavitev razpisnega postopka oziroma podrejeno spremembo razpisne dokumentacije, ustrezno podanim zahtevam tako, da bo omogočeno enakopravno nastopanje različnih ponudnikov.

Vlagatelj je po pozivu s strani naročnika (dokument z dne 01.03.2002) dne 06.03.2002 dopolnil revizijski zahtevek še s potrdilom o vplačilu takse (6. točka 3. odstavka 12. člena ZRPJN).

Naročnik je dne 04.03.2002, s sklepom, brez številke, zavrnil vlagateljev zahtevek kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da gre v obravnavani zadevi za nov postopek, v katerem sme in mora naročnik pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Naročnik trdi, da so merila za izbiro najugodnejšega ponudnika skladna z določili ZJN-1. V komentarju ZJN-1 je jasno zapisano, da je naročnik pri izbiri meril svoboden ter da merila izražajo potrebe naročnika in so lahko v različnih postopkih različna ali drugače vrednotena. Vlagatelj noče razumeti, da pri konkretnem javnem naročilu najnižja cena, ki je seveda sorazmerna s kvaliteto ponujene opreme, za naročnika ni najpomembnejša. Naročnik je vsakokrat objavil orientacijsko vrednost javnega naročila, ne glede na to, da ZJN-1 tega ne zahteva več, ravno iz razloga, ker od ponudnikov pričakuje tehnično kvalitetno opremo, ki bo varna, prijazna do uporabnika, preverjena v praksi, skladna s predpisi o varstvu pri delu ter enostavna za uporabo in čiščenje. Naročnik v nadaljevanju navaja, da vlagatelj že v fazi pred oddajo ponudb zatrjuje, da bo njegova ponudba cenovno najugodnejša, pri čemer niti ne ve, koliko ponudnikov je prevzelo razpisno dokumentacijo. Vlagatelj zahtevka zatrjuje, da je razpisna dokumentacija "pisana na kožo" nekemu ponudniku, ki ga ne imenuje, pri čemer je jasno, da lahko katerikoli ponudnik v svojo ponudbo vključi opremo kateregakoli proizvajalca, ki ustreza tehničnim zahtevam naročnika. Vlagatelj je očitno prepričan, da je cilj naročnika izločitev vlagatelja in ne izbira najugodnejšega ponudnika. Naročnik je storil vse, da je pripravil razpisno dokumentacijo tako, da lahko na njeni osnovi ponudniki pripravijo pravilne ponudbe. Pri pripravi posebnega dela razpisne dokumentacije, popisu tehnološke opreme in opisu tehnologije dela so sodelovali za to usposobljeni zunanji sodelavci, ki so pri pripravi tega dela sledili zahtevam naročnika pri ureditvi kuhinje. Naročnik še navaja, da je besedilo obrazca A 00 potrebno razumeti dobesedno. Naročnik je (na podlagi izkušenj neuspelega razpisa) ponudnike še posebej opozoril, da ne smejo spreminjati ali popravljati besedila razpisne dokumentacije. Navedeno besedilo je zapisal zato, ker je ravno vlagatelj v svoji ponudbi v neuspelem razpisu popravil besedilo v dveh pozicijah tako, da je spremenil material delovne površine iz "keroc" v granit oziroma v nerjavečo pločevino.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema obvestila pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Kljub temu, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo dne 04.03.2002 zavrnil, pa je (le) en dan zatem (dne 05.03.2002) spremenil razpisno dokumentacijo in sicer obrazec E 03/03 (Popis tehnološke opreme), z obrazložitvijo, da so pripombe vlagatelja, ki se nanašajo na točno navedene dimenzije posameznih strojev, ki naj bi ustrezale zgolj enemu proizvajalcu opreme, "v tem delu upravičene" ter je iz tega razloga vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije poslal spremenjen obrazec E03/03 - Popis tehnološke opreme, v katerem so "dimenzije posameznih strojev oziroma aparatov navedene orientacijsko in omejene navzgor". Spremenjen obrazec razpisne dokumentacije je naročnik poslal vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je pri naročniku z dokumentom "Zahtevek za revizijo", z dne 08.03.2002 (ki ga je skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN šteti kot pisno sporočilo, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo) še navedel (tokrat po odvetniku â?? iz Ljubljane), da je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-234/01-22-1361 takratnemu vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, št. 1913, z dne 09.10.2001. Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno. Državna revizijska komisija je z navedenim sklepom naročniku naložila, da mora ponovno izvesti postopek pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik ni ravnal v skladu s navedenim sklepom, ampak je za isto javno naročilo objavil nov javni razpis, ki ga je objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, zoper takšno postopanje pa je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo.
Naročnik je v nadaljevanju razpisal obravnavani (tokrat že tretji) postopek oddaje javnega naročila.Vlagatelj še ugotavlja, da je vsebina vseh treh javnih razpisov popolnoma enaka, razen datumskih terminov. Pri vseh treh javnih razpisih gre namreč za eno in isto opremo, locirano v kuhinji naročnika. Po pregledu vseh treh razpisnih dokumentacij vlagatelj ugotavlja, da se v vsaki izmed njih spreminjajo merila za izbiro najugodnejše ponudbe. V prvih dveh razpisih je bil vlagatelj daleč najboljši ponudnik, saj je ob najnižji ceni ponujal zelo kvaliteten program. Naročnik po dveh razpisih ponudbo vlagatelja že dodobra pozna, zato je predvsem s tretjim javnim razpisom prilagodil merila za izbiro najugodnejše ponudbe tako, da bi z le-temi ustvaril pogoje za izločitev vlagatelja. Hkrati pa "merila reference" naročnik v drugem in tretjem razpisu ne vključuje več, kar je po vlagateljevem mnenju nevzdržno, saj so le-te pokazatelj solidnosti in kvalitete na trgu. Vlagatelj nadaljuje z navedbo, da je naročnik v razpisno dokumentacijo vključil prepoved karšnegakoli spreminjanja besedila iz razpisne dokumentacije. Zaradi tega ni možno spreminjati (popraviti) nobenih mer v popisu tehnološke opreme. Ker oprema različnih proizvajalcev nekoliko odstopa, po mnenju vlagatelja to pomeni, da je naročnik preferiral točno določeno opremo vnaprej točno določenega ponudnika, saj je le njegova ponudba izmed vseh danih, v tem smislu popolnoma ustrezala. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik najprej, s tem v zvezi vlagateljev zahtevek zavrnil, kasneje pa ga je sprejel kot utemeljenega in spremenil razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, razveljavitev obravnavanega postopka oddaje javnega naročila in izvršitev pravnomočnega in izvršljivega sklepa Državne revizijske komisije št. 018-234/01-22-1361, z dne 29.11.2001, izdanega na podlagi javnega razpisa, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??.
Vlagatelj zahteva povrnitev plačila takse in stroškov revizijskega postopka po stroškovniku, z dne 03.04.2002.

Naročnik je na podlagi 17. člena ZRPJN, dne 12.03.2002, odstopil Državni revizijski komisiji vso dokumentacijo skupaj s svojim mnenjem, v katerem na kratko povzema celoten potek v zvezi z vsemi tremi razpisi.

Državna revizijska komisija je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN od naročnika in vlagatelja zahtevala dodatna pojasnila ter na podlagi 12. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Ur.l. RS, št. 55/2000) določila neodvisnega strokovnjaka za pojasnitev določenih strokovnih vprašanj.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, presoji utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, proučitvi pridobljenega strokovnega mnenja ter s strani Države revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika in vlagatelja, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Najprej je potrebno ugotoviti, da gre pri obravnavanem postopku oddaje javnega naročila za nov in samostojen javni razpis, zato le-ta v ničemer ni vezan na razpisni postopek, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Državna revizijska komisija je namreč v postopku javnega razpisa iz prejšnjega stavka najprej (na podlagi vloženega zahtevka za revizijo istega vlagatelja) s sklepom, št. 018-234/01-22-1361, z dne 29.11.2001, razveljavila naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, kasneje pa na podlagi vloženega zahtevka za revizijo vlagatelja â??, s sklepom, št. 018-234/01-22-1810, z dne 19.12.2001, v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Ker je bil javni razpis s sklepom v celoti razveljavljen in s tem pravnomočno končan, o le-tem v obravnavanem postopku ni več mogoče razpravljati. Sklicevanje vlagatelja na predhodna javna razpisa je v obravnavani zadevi brezpredmetno, saj se vsak javni razpis vodi kot celota in je izključno na naročniku, da vsakokrat znova (upoštevaje določbe ZJN-1) določi oziroma pripravi razpisno dokumentacijo, vključno z merili za izbiro najugodnejšega ponudnika. Očitek vlagatelja, ki kot kršitev naročnika navaja dejstvo, da so merila za izbiro najugodnejše ponudbe različna od predhodnih, je torej potrebno zavrniti.

Naročniku je potrebno pritrditi tudi v tem, da lahko v razpisni dokumentaciji postavi različne zahteve, tudi glede (ne)spreminjanja besedila razpisne dokumentacije, zato njegovemu opozorilu po iz točke A 00, ki se glasi: "ponudniki ne smejo spreminjati ali popravljati besedila razpisne dokumentacije", v tem smislu ni mogoče ničesar očitati. Naročnik je na ta način skušal zavarovati bodoče ponudnike (do oddaje ponudb v tem razpisnem postopku še ni prišlo), pred kakršnimkoli spreminjanjem in/ali popravljanjem teksta razpisne dokumentacije in si posledično zagotoviti prejem čim večjega števila pravilnih ponudb, torej takšnih, ki bi v celoti izpolnjevale vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka 1. odstavka 1. člena ZJN-1), ter s tem uspešen javni razpis. Kot je razbrati iz zahtevka za revizijo, vlagatelj veže sporno prepoved na prepoved spreminjanja izmer v popisu tehnološke opreme in meni, da glede na dejstvo, da oprema različnih ponudnikov nekoliko odstopa od zahtevane, naročnik na ta način preferira opremo točno določenega proizvajalca. Ob takšni ugotovitvi pa se vlagatelj, kljub temu, da je prejel dokument, s katerim je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo ravno v obrazcu E 03/03 POPIS TEHNOLOšKE OPREME tako, da je popravil dimenzije v 29 primerih (izmere je določil v okviru minimalnih in/ali maksimalih dolžin oziroma kapacitet), ni izjasnil do (obsežne) spremembe razpisne dokumentacije. Do slednje se je opredelil (šele) po pozivu s strani Državne revizijske komisije. Vlagatelj je dne 22.03.2002 Državni revizijski komisiji pojasnil, da je naročnik prav s spremembo razpisnih pogojev (točneje izmer) priznal diskriminatornost, vendar pa jo je po njegovem mnenju s tem odpravil le delno in da so razpisni pogoji (še vedno) diskriminatorni v delu A 05. DODATEK K SPLOšNIM NAVODILOM S POSEBNIMI ZAHTEVAMI NAROČNIKA.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v delu, ki je za vlagatelja še vedno sporen (torej v delu A 05. DODATEK K SPLOšNIM NAVODILOM S POSEBNIMI ZAHTEVAMI NAROČNIKA) določil merila za izbiro najugodnejše ponudbe, kar kaže na to, da vlagatelj ne loči med merili za izbiro najugodnejše ponudbe in pogoji za udeležbo, ki jih je naročnik določil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Pogoj se namreč od merila razlikuje po tem, da ne vpliva na uvrstitev na ocenjevalni lestvici in je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji ter je izključujoče narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogojev ni mogoče enačiti z merili, saj se lahko le tista ponudba, ki izpolnjuje vse v razpisni dokumentaciji zahtevane pogoje, ocenjuje na podlagi meril. Medtem, ko je merilo element, ki se vrednoti glede na to, v kolikšni meri je izpolnjen in je relativne narave (11. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Razpisna dokumentacija je strukturirana tako, da če posamezno merilo ni izpolnjeno (oziroma le-to ni izpolnjeno v celoti), je kljub temu ponudba še vedno pravilna in se kot takšna tudi ocenjuje.

Ker so, glede na navedeno, med vlagateljem in naročnikom ostala sporna (le še) merila za izbiro najugodnejše ponudbe (kar je vlagatelj ponovno pojasnil tudi na sestanku dne 02.04.2002), je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala vlagateljev očitek, ki se nanaša na domnevno diskriminatornost le-teh.

ZRPJN določa, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil (10. člen ZRPJN). V obravnavani revizijski zadevi je bilo zato potrebno ugotoviti, ali so merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih je v razpisni dokumentaciji postavil naročnik, določena v skladu z določili ZJN-1.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 7 - Dodatek k splošnim navodilom s posebnimi zahtevami naročnik - A 05) napovedal, da bodo pri izbiri najustreznejšega ponudnika, ob izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev, uporabljena naslednja merila:

A. TEHNOLOšKE ZNAČILNOSTI OPREMEâ??â??â??â??.40 TOČK
1.1 Vrednotenje tehničnih značilnosti serijsko izdelane prekucne ponve - poz.12.11
(maksimalno število točk: 15)
- število plasti uporabljenih materialov ponve: enoplastno 0 točk, dvo ali večplastno 5 točk
- izdelava pokrova ponve: enoplastna pločevina 0 točk, dvoplastna pločevina 5 točk
- uporabljen način za nagib ponve: ročni pogon 0 točk, motorni pogon 5 točk

1.2 Vrednotenje tehničnih značilnosti serijsko izdelanega parnega kotla - poz. 12.14
(maksimalno število točk: 5)

- lokacija merilnika tlaka pare v plašču kotla:
lokacija na kotlu (izven delovne površine) 0 točk,
lokacija na sprednji maski (vdelan v del kotla v pločevini) 5 točk

1.3 Vrednotenje tehničnih značilnosti serijsko izdelanega pomivalnega stroja - poz.17.3
(maksimalno število točk: 20)

- število programov pranja: dva programa pranja 0 točk, 3 programi pranja 5 točk
- velikost košare: do 650x650 mm 0 točk, nad 650x650mm 5 točk
- tip nadzorne plošče oz. programatorja: klasični-analogni 0 točk, elektronski 5 točk
- višina odprtine pri odprtih vratih pomivalnega stroja: do 750 mm 0 točk, nad 750mm 5 točk

B. ROK IZVEDBEâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..20 TOČK
- rok izvedbe 45 dni 5 točk
- rok izvedbe 40 dni 15 točk
- rok izvedbe 35 dni 20 točk

C. PLAČILNI POGOJI â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..20 TOČK
- rok plačila 60 dni 5 točk
- rok plačila 90 dni 15 točk
- rok plačila 120 dni 20 točk

D. CENAâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.20 TOČK

število točk za ponujeno ceno, ki je višja od najnižje ponudbene cene se izračuna po formuli:
C1 : C2 = odstotek pomnoženo z 20 = število točk za ponudbo, za katero se računa.

C1 = najnižja ponudbena cena,
C2 = cena za katero se računa število točk in je višja od najnižje ponudbene cene

ZJN-1 v 51. členu določa, da lahko naročnik izbere najugodnejšo ponudbo bodisi na podlagi merila najnižje cene, bodisi kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo na podlagi različnih meril, odvisno od predmeta javnega naročila. Zakon ne določa, katera in kakšna merila mora določiti naročnik, v 51. členu le primeroma našteva možnosti. Pravila o javnem naročanju torej naročnika ne omejujejo pri izbiri meril, zato je potrebno šteti, da je ta odločitev v celoti v domeni naročnika.
V zvezi z določitvijo meril ZJN-1 od naročnikov zahteva le, da morajo spoštovati zahteve iz 50. člena ZJN-1. V 2. odstavku 50. člena zakon zahteva, da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena, da ne smejo biti diskriminatorna in da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila ter da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. V 3. odstavku 50. člena ZJN-1 je določeno, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vsa merila navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, so vsa merila, ki jih je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila določil naročnik, v razpisni dokumentaciji natančno opisana in ovrednotena, prav tako pa je jasno opisan tudi način njihove uporabe.

Vlagatelj naročniku očita, da so merila strokovno neutemeljena, saj ima cena težo le 20%, merilo "tehnološke značilnosti opreme", ki ga je naročnik razdelil na tri podmerila, in sicer na 1.1 - vrednotenje tehničnih značilnosti serijsko izdelane prekucne ponve - poz.12.11, 1.2 - vrednotenje tehničnih značilnosti serijsko izdelanega parnega kotla - poz. 12.14 in na 1.3 -vrednotenje tehničnih značilnosti serijsko izdelanega pomivalnega stroja - poz.17.3 pa kar 40 %, kar je po njegovem mnenju nesprejemljivo in kaže na to, da je naročnik na ta način popolnoma razvrednotil merilo cene. Navedenega očitka Državna revizijska komisija ni presojala. ZJN-1 namreč ne vsebuje nobenih pravil o vrednotenju posameznih meril za izbiro najugodnejše ponudbe, zato je potrebno šteti, da je vrednotenje v celoti prepuščeno naročniku. Državna revizijska komisija se sicer načelno lahko pridruži mnenju vlagatelja, da je v resnici nenavadno, da je naročnik trem postavkam, ki vrednostno ne zajamejo niti 20% vrednosti celotnega naročila, podelil kar 40 točk (40% točk od vseh štirih meril skupaj). Ker pa zakon Državni revizijski komisiji ne daje pooblastila, da bi lahko aktivno posegla v naročnikovo odločitev glede vrednotenja meril za izbiro najugodnejše ponudbe, je vlagateljev očitek v tej smeri zavrnila.
Ravno tako Državna revizijska komisija ni presojala vlagateljevega očitka o (ne)primernosti merila "tehnološke značilnosti opreme" kot enega izmed meril za izbiro najugodnejše ponudbe, saj zakon, kot rečeno, Državni komisiji ne daje podlage tudi za poseg v tozadevno odločitev naročnika.
Tako določena in ovrednotena merila kažejo na dejstvo, da so predvsem tehnične karakteristike posameznih razpisnih postavk naročniku tako pomembne, da jih je vključil med merila za izbiro najugodnejše ponudbe, takšni njegovi odločitvi pa ni mogoče oporekati. Sicer pa iz spisovne dokumentacije, kateri je med drugim priložen tudi vlagateljev cenik 1/2002, izhaja (omenjeno sta potrdila tudi predstavnika vlagatelja v prisotnosti pooblaščenca na sestanku dne 02.04.2002, v prostorih Državne revizijske komisije), da vlagatelj v svojem katalogu (kjer nastopa kot proizvajalec opreme) razpolaga s serijsko izdelano plinsko prekucno ponvijo, ki bi bila ocenjena z 10 točkami od skupno 15, ki jih je naročnik predvidel po tem podmerilu (vlagatelj lahko ponudi tako dvo ali več plastno ponev kot tudi dvoplastni pokrov le-te, ne ponuja pa motornega pogona za nagib ponve). Ravno tako se v vlagateljevem proizvodnem programu nahaja serijsko izdelan parni kotel, vendar pa le-ta nima vgrajenega merilnika tlaka pare na sprednji maski, kar pomeni, da bi vlagatelj tudi po tem podmerilu izgubil 5 točk. Serijsko izdelanega pomivalnega stroja vlagatelj v svojem proizvodnem programu nima, zato bi moral pri postavki 17.3 poseči po opremi drugega proizvajalca. Državna revizijska komisija na tem mestu še pripominja, da po zagotovilih vlagatelja (sestanek z dne 02.04.2002) po ostalih merilih in pogojih (tehnične karakteristike zahtevane opreme), le-ta v celoti izpolnjuje naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.
Glede na navedeno, tudi vlagateljeve trditve (dokument z dne 21.03.2002), ki se med drugim nanašajo tako na uporabljen način nagiba ponve (vlagatelj zagovarja ročni nagib ponve), kot tudi na lokacijo merilnika tlaka pare (po vlagateljevem mnenju je lokacija merilnika tlaka pare popolnoma nepomembna), po prepričanju Državne revizijske komisije ne utemeljujejo zaključka, da je naročnik pri oblikovanju meril ravnal diskriminatorno in v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov. Načelo enakopravnosti zagotavlja enake pravice in obveznosti ponudnikov, ne postavlja pa zahteve po njihovi dejanski enakosti. S postavitvijo izpodbijanih meril naročnik ponudnikov ni postavil v neenak položaj, kajti ponudniki so neenaki že sami po sebi, s tem, da bodisi dosegajo ali pa ne dosegajo meril, ta njihova lastnost pa izvira iz njihovih različnih poslovnih sposobnosti.
Merila že iz zgoraj navedenih razlogov ni mogoče označiti kot diskriminatorna, saj ponudnikov, ki ne ponujajo vseh tehničnih karakteristik, ne izločajo iz postopka oddaje javnega naročila oziroma jim ne jemlje možnosti, da bi bili izbrani kot najugodnejši ponudnik, ampak jih bodisi sili k takšni ponudbi, ki bo ugodnejša po ostalih treh merilih, bodisi k ponudbi takšnih proizvodov za postavke 12.11 (plinska prekucna ponev), 12.14 (parni pravokotni hitrokuhalni kotel) in 17.3 (pomivalni stroj za transportno posodo), ki bi v celoti izpolnili vse v merilu "tehnološke značilnosti opreme" zahtevane tehnične karakteristike. Po poizvedbah, ki jih je opravila Državna revizijska komisija, sta na relevantnem trgu za poziciji 12.11 in 12.14 (vsaj) dva takšna proizvajalca, za pozicijo 17.3 pa najmanj trije.

Nenazadnje pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik svojo odločitev po postavitvi (in ovrednotenju) spornega merila, ki je predvsem v povezavi s samo določitvijo predmeta javnega naročila, dovolj jasno argumentiral, z naročnikovo argumentacijo pa se v strokovnem mnenju v celoti strinja tudi neodvisni strokovnjak. Državna revizijska komisija v zvezi s tem še pripominja, da gre pri polemiziranju o primernosti oziroma neprimernosti spornega merila "tehnološke značilnosti opreme" za vprašanje, ki zadeva določanje naročnikovih potreb v zvezi s predmetom javnega naročila, le-to pa nedvomno sodi v sfero njegove poslovne odločitve. Glede tega je potrebno ugotoviti, da ima naročnik vso pravico, da sam odloča o tem, kakšne tehnične značilnosti posamezne opreme bo zahteval, saj bo navsezadnje le on v celoti odgovoren za kvaliteto in s tem za zanesljivost in varnost razpisane opreme.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??


â??.

Natisni stran