018-042/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za popravilo službenih vozil, poškodovanih v prometnih nesrečah ter ureditev škodnih primerov z zavarovalnico za leto 2002 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Iz dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila male vrednosti za popravilo službenih vozil, poškodovanih v prometnih nesrečah ter ureditev škodnih primerov z zavarovalnico za leto 2002 je razvidno, da je naročnik na vlagatelja in ponudnika â??, naslovil dokument ( zaprosilo za predložitev ponudb), z dne 12.11.2001, št. 2413/15-S-1/117-01, z zadevo: "ponudba za popravilo službenih vozil, poškodovanih v prometnih nezgodah ter ureditev škodnih primerov z zavarovalnico za leto 2002". Iz zapisnika naročnika, z dne 13.12.2001 "(o popravilu službenih vozil v prometnih nesrečah, ko je plačnik zavarovalnica)", je razvidno, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila zbiral ponudbe v vrednosti do 1.000.000,00 SIT po sklepu direktorja PU Krško št. S-1/130-2001, z dne 02.11.2001. Naročnik naj bi ponudbeno (pravilno: razpisno) dokumentacijo oddal osmim potencialnim ponudnikom in za izvedbo predmetnega javnega naročila prejel ponudbe petih ponudnikov. V tem zapisniku je tudi zapisano, da naj se na podlagi pogojev in meril za izbor najugodnejšega izvajalca v ponudbeni (pravilno: razpisni) dokumentaciji, izbere ponudba ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obvestila o izboru najugodnejšega ponudnika, z dne 21.01.2002, št. 2413/16-s-1/117-01, ki je naslovljeno na vlagatelja, izhaja, da vlagateljeva ponudba ni bila izbrana kot najugodnejša za popravilo službenih vozil poškodovanih po prometnih nezgodah v letu 2002 (prvi skop).

Naročnik je, dne 28.01.2002 prejel dopis vlagatelja "izbor najugodnejšega ponudnika -pritožba" (pravilno: zahtevek za revizijo) vlagatelja (z dne 25.01.2002), v kateri je navedeno, da je bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik za opravljanje storitev za zavarovalnice â?? na območju Posavja in da ima z vsemi tremi zavarovalnicami sklenjene pogodbe. Z dejavnostjo, ki je predmet tega javnega razpisa, se vlagatelj ukvarja že več let in meni, da na podlagi večletnih izkušenj na tem področju ob upoštevanju pozitivne zakonodaje, pogodbenega prava in uzanc, ni mogoče ponuditi nižjih cen, kot jih je ponudil vlagatelj, sicer gre za nelojalno konkurenco. Normative za porabljeni čas in material določa zavarovalnica, zato je vprašljivo, kateri izmed ponudnikov je najugodnejši. Ker si vlagatelj želi pri naslednjem javnem razpisu ponuditi konkurenčno ponudbo, bi vpogledal najugodnejšo ponudbo, saj se bo tako lahko seznanil s pogoji, ki so navedeni v tej ponudbi.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 30.01.2002, št. 204/01-S-1/117-2001, skladno z drugim odstavkom 22. člena ZRPJN pozval, da zahtevek za revizijo v roku petih dni od prejema tega dopisa dopolni s potrdilu o vplačani taksi v znesku 4.000,00 SIT. Če vlagatelj zahtevka za revizijo ne bo pravočasno dopolnil, bo naročnik štel, da je vlagatelj umaknil zahtevek za revizijo. V dopisu, z dne 30.01.2002, je naročnik vlagatelja obvestil, da vso dokumentacijo v zvezi z izborom najugodnejšega ponudnika lahko vpogleda na policijski upravi Krško.

Iz fotokopije izpiska SKB banke d.d. izhaja, da je vlagatelj na račun ministrstva za finance, dne 31.01.2002 plačal takso v višini 4.000,00 SIT. Naročnik je vlagatelju posredoval dopis, z dne 12.02.2002, št. 2041/1-S-1/117-2001, s katerim ga je obvestil, da je pri dopisu, z dne 30.01.2002, prišlo do napake in da mora vlagatelj vplačati takso v skupnem znesku 40.000,00 SIT in ne 4.000,00 SIT. Vsled navedenega je vlagatelj dolžan v roku petih dni od prejema tega dopisa vplačati še razliko takse v znesku 36.000,00 SIT. Iz fotokopije izpiska SKB banke d.d. izhaja, da je vlagatelj na račun ministrstva za finance, dne 19.02.2002 plačal takso v višini 36.000,00 SIT.

Naročnik je na vlagatelja naslovil dopis, z dne 25.02.2002, št. 0512/3-02, z zadevo: "Odgovor na zahtevo za revizijo oddaje javnega naročila", v katerem je ugotovljeno, da je zahtevek za revizijo neutemeljen. Naročnik je navedel, da je po natančnem pregledu ponudb in Dogovorov o poslovno tehničnem sodelovanju (priloženi so ponudbam) ugotovil, da so cene servisnih storitev različne oziroma da gre za individualne dogovore med serviserjem in posamezno zavarovalnico. Sprememba teh cen je mogoča s predhodnim soglasjem odgovorne osebe organizacijske enote Zavarovalnice Triglav d.d. in pooblaščene odgovorne osebe servisa. Naročnik je v tem dopisu navedel, da, če naslovnik priporočenega pisma s povratnico ne reagira v roku enega meseca od prejema tega pisma, se šteje, da naslovnik s spremembo cen soglaša. Vsaka sprememba, ki jo ena od strank predlaga, druga stranka pa jo sprejme, se "regulira" kot priloga k Dogovoru o poslovno tehničnem sodelovanju.
V nadaljevanju tega dopisa je naročnik primerjal cene storitev, ki sta jih v svojih ponudbah navedla vlagatelj in izbrani ponudbah. Enake cene storitev so zapisane tudi v prilogi k Dogovoru o poslovno tehničnem sodelovanju (prilogo Dogovora o poslovno tehničnem sodelovanju sta v svojih ponudbah predložila tako vlagatelj, kot tudi izbrani ponudnik). Naročnik je pojasnil, da je izbrani ponudnik ponudil tudi 5% rabat na električarska dela in navedel cene storitev izbranega ponudnika ob upoštevanju 5% rabata. Pri ponudbenih cenah izbranega ponudnika ne gre za nelojalno konkurenco oziroma za delo z vnaprej predvideno izgubo, saj izbrani ponudnik dela izvaja po ponujenih cenah, z upoštevanjem rabata, kar izhaja tudi iz priloženega računa št. 013/02. Naročnik je še navedel, da je Zavarovalnica Triglav d.d., območna enota Krško, z zaključnim sporazumom, z dne 14.02.2002, št. 04-04-2002-000323, potrdila v tem sporazumu navedene cene. Naročnik je dopisu, z dne 25.02.2002, z zadevo: "Odgovor na zahtevo za revizijo oddaje javnega naročila", priložil še fotokopijo računa št. 013/02 in fotokopijo zaključnega sporazuma, z dne 14.02.2002, št. 04-04-2002-000323. Vlagatelja je skladno s 17. členom ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega dopisa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali pa zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom "revizija-javnega naročila - zahteva za nadaljnji postopek", z dne 27.02.2002, (naročnik je ta dopis prejel dne 01.03.2002) naročnika obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu je vlagatelj navedel, da se cene storitev v Dogovorih o poslovno tehničnem sodelovanju oblikujejo na podlagi kvalitete, vrednosti in uporabnosti orodja, ki ga posamezni izvajalec del lahko ponudi in na podlagi števila zaposlenih v podjetju. To je eden izmed pogojev za kvalitetno in hitro opravljeno storitev. Izbrani ponudnik je naročniku ponudil rabat, ki ga skladno z Dogovorom o poslovno tehničnem sodelovanju ne bi smel ponuditi. Vlagatelj meni, da naročnik kot dober gospodar ne bi smel slepo upoštevati ponudbene cene, ki je zapisana na papirju, temveč bi moral preveriti navedena dejstva in možnost kvalitetnega izvajanja razpisanih del ter si ogledati poslovne prostore. Vlagatelj naj bi v preteklosti opravil veliko dodatnih popravil naročnikovih vozil, zaradi nekvalitetno opravljenega dela na drugih servisih.

Naročnik je z dopisom z dne 04.03.2002, štev. 1712-226/77-02, Državni revizijski komisiji ( ki ga je prejela dne 05.03.2002) odstopil v odločanje dokumentacijo predmetnega naročila male vrednosti in ji hkrati podal mnenje na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, št. 0512/1712-2, z dne 04.03.2002, v katerem pojasnjuje, da je cena storitve odvisna od kvalitete orodja, pri čemer je potrebno upoštevati zlasti večstransko kvalitetno uporabnost, tehnično-tehnološko pripravnost, mobilnost in kar najmanjšo potrebo po vezanosti delovne sile pri izvrševanju delovnih procesov. Kot posledico racionalne tehnične opremljenosti in kadrovske angažiranosti pa je upravičeno pričakovati nižjo ceno storitve. Naročnik meni, da je postopek oddaje predmetnega javnega naročila izvedel skladno s pozitivno zakonodajo, ponudba izbranega ponudnika je najugodnejša, vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo pa so neutemeljene.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika z dopisom, št. 018-42/02-23-293, z dne 06.03.2002, pozvala, naj ji v roku treh dni od prejema dopisa posreduje originalno razpisno dokumentacijo, ki so jo prejeli potencialni ponudniki, notranji predpis naročnika, ki v skladu s 125. členom Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) ureja postopek oddaje javnih naročil male vrednosti (navodilo MNZ o postopku oddaje naročila male vrednosti, št. 0512-5-624-5/00, z dne 10.11.2000), dokazilo o vlagateljevem prejemu "odgovora na zahtevo za revizijo oddaje javnega naročila, z dne 25.02.2002" in dokazilo o vašem prejemu vlagateljeve "zahteve za nadaljnji postopek, z dne 27.02.2002" (povratnice).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 13.03.2002, posredoval dopis, št. 17123-226/77-2-02 (z dne 11.03.2002), v katerem je pojasnil, da je bila originalna razpisna dokumentacija ponudnikom posredovana kot "Ponudba za popravilo službenih vozil, poškodovanih v prometnih nesrečah in ureditev škodnih primerov z zavarovalnico za leto 2002". Omenjeno je Državna revizijska komisija že prejela kot "Zaprosilo za predložitev ponudb", kar je razvidno iz prve alinee naročnikovega dopisa, z dne 04.03.2002. Priloge (št. 1,2 in 3), ki so navedene v omenjenem dopisu, so sestavni del ponudb. Datum prejema zahtevka za revizijo (kot navaja naročnik) je razviden iz dopisa "Revizija javnega naročila-zahteva za nadaljnji postopek" in sicer iz sprejemnega žiga. Naročnik je dopisu, z dne 11.03.2002, priložil navodilo o postopku oddaje naročila male vrednosti, z dne 10.11.2000, fotokopije povratnice, z dne 26.02.2002 in fotokopijo strani knjige prejete pošte naročnika ter fotokopijo predmetne ovojnice.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje naročila male vrednosti, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Pravna podlago za postopek oddaje naročila male vrednosti urejata ZJN-1 in interni predpis o postopku oddaje naročila male vrednosti, ki ga sprejme naročnik na podlagi prvega odstavka 125. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik mora za oddajo naročila male vrednosti s svojim notranjim predpisom urediti postopek oddaje, upoštevajoč določbe tega zakona.". V drugem odstavku 125. člena ZJN-1 je zapisano, kaj mora naročnik urediti s svojim notranjim predpisom. Obvezna vsebina notranjega predpisa je navedena v 6. točkah tega odstavka in sicer:
"1. način izvedbe naročila glede na ocenjeno vrednost, tehnično in tehnološko zahtevnost ter finančne posledice naročila,
2. opredeliti način priprave razpisne dokumentacije,
3. določitev pristojnih oseb za zbiranje ponudb po telefonu, telefaksu in podobno in zlasti način preverjanja ponujene cene,
4. način dokumentiranja ponudb in hranjenja dokumentacije,
5. način izvedbe sklenjene pogodbe in nadzora nad izvedbo pogodb, sklenjenih na podlagi določb tega poglavja, zlasti v garancijski dobi,
6. način uporabe naročilnic in drugih vnaprej pripravljenih tipskih dokumentov v teh postopkih, pri čemer mora naročnik predpisati višino zneska, ko se lahko vnaprej pripravljeni dokument uporabi za vsako oddano naročilo.".
Tretji odstavek 125. člena ZJN-1 izrecno določa, da mora naročnik posebej določiti način dokazovanja izpolnjevanja minimalnih pogojev za ponudnike, skladno z določili tega zakona.

Po vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izvedel postopek oddaje naročila male vrednosti na podlagi Navodila o postopku oddaje naročila male vrednosti, ki ga je pod opravilno številko 0512/5-624-5/00, dne 10.11.2000 v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZJN-1 izdal minister za notranje zadeve. Iz razpisne dokumentacije naročnika izhaja, da sta predmet naročila male vrednosti dva sklopa, vsak zase v ocenjeni vrednosti po 400.000 SIT tako, da znaša skupna ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 800.000 SIT. Kot pravno podlago za oddajo javnega naročila male vrednosti z ocenjeno vrednostjo naročila do zneska 1.000.000 SIT je potrebno šteti 6. člen Navodila o postopku oddaje naročila male vrednosti naročnika, ki določa : "Ponudbe za naročilo male vrednosti z ocenjeno vrednostjo do 1. 000. 000 SIT se zberejo po pošti, telefonu, telefaxu, e-mailu in izmed tako zbranih ponudb se izbere najbolj ugodni ponudnik. V primeru zbiranja ponudb po telefonu se le-to zabeleži v obliki uradnega zaznamka, ki mora vsebovati najmanj ime ponudnika, predmet ponudbe, ceno, rok dobave oziroma izvedbe in ime osebe, ki je to ponudbo pridobila.
O izboru se napiše zapisnik, v katerem se navede predmet naročila male vrednosti in vsebina prejetih ponudb (najmanj ime ponudnika, cena, rok dobave oziroma izvedbe). Tričlanska interna komisija, ki jo določi vodja službe, ki izvaja javno naročilo, izmed pridobljenih ponudb opravi predlog izbora najugodnejšega ponudnika. Strokovno utemeljen predlog izbora najugodnejšega ponudnika z navedeno vrednostjo izbrane ponudbe s podpisi potrdijo člani interne komisije.
Dokončen izbor najugodnejšega ponudnika potrdi vodja službe, kjer se naročilo male vrednosti izvaja.
Z najugodnejšim ponudnikom se sklene pogodba.".

Na podlagi drugega odstavka 19. člena ZJN-1 Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitve temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja naročnikovi izbiri najugodnejše ponudbe izključno samo zaradi cene, je Državna revizijska komisija vpogledala dopis naročnika z dne 12.11.2001 s katerim je pozval osmem ponudnikov, da mu posredujejo ponudbe za popravilo službenih vozil poškodovanih v prometnih nesrečah in ureditev škodnih primerov z zavarovalnico za leto 2002 ter ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in vlagatelja. Državna revizijska komisija je ugotovila, da sta tako izbrani ponudnik kot tudi vlagatelj predložila vso zahtevano dokumentacijo, to je ponudbo s prilogo št. 1 (podatki o ponudniku) ter izpolnjeni prilogi št. 2 (prvi sklop-popravilo zavarovane škode) in št. 3 (drugi sklop-popravilo nezavarovanih škod "storitev - karoserijska popravila službenih vozil poškodovanih od vremenskih vplivov in starosti - kleparska in ličarska dela") ter podpisan dogovor o poslovno-tehničnem sodelovanju z zavarovalnico Triglav d.d. za določene storitve in popravilo avtoškod. Tako vlagatelj kot tudi izbrani ponudnik sta k dogovoru o poslovno tehničnem sodelovanju priložila tudi Aneksa, ki ju je Zavarovalnica Triglav d.d. z njima sklenila v mesecu oktobru 2000. Z vlagateljem je zavarovalnica Triglav d.d. sklenila aneks k dogovoru o poslovno tehničnem sodelovanju dne 12.10.2000, z izbranim ponudnikom pa dne 16.10.2000. Prav z vpogledom v cene servisnih storitev, določenih z aneksoma med zavarovalnico Triglav d.d. in izbranim ponudnikom ter zavarovalnico Triglav d.d. in vlagateljem zahtevka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen. Primerjava cen po obeh aneksih namreč pokaže, da je vlagatelj zahtevka uspel z zavarovalnico Triglav d.d. izpogajati višje cene kot pa izbrani ponudnik oziroma z drugimi besedami, zavarovalnica Triglav d.d. je izbranemu ponudniku z aneksom zagotovila nižje cene za enake storitve, kot pa vlagatelju. Zato je pritrditi naročnikovi navedbi, da gre za "individualne dogovore med serviserjem in posamezno zavarovalnico". Državna revizijska komisija je tako ugotovila, da je izbrani ponudnik naročniku posredoval ponudbo po cenah, ki so določene z aneksom z Zavarovalnico Triglav s tem, da je naročniku v skladu s povabilom k sodelovanju v postopku oddaje tega naročila male vrednosti ponudil še popust, česar pa vlagatelj ni storil. Iz ugotovljenega dejanskega stanja torej izhaja neutemeljenost navedbe vlagatelja, da: "iz izkušenj pridobljenih v tej praksi vemo, da v okviru pozitivne zakonodaje, pogodbenega prava in uzanc ni možno spustiti cen nižje, kot smo jih ponudili mi, sicer gre za nelojalno konkurenco ali pa za delo z že vnaprej predvideno izgubo". Neutemeljenost te vlagateljeve navedbe nenazadnje dokazuje vlagatelj sam s ponujeno ceno za popravila nezavarovanih škod (drugi sklop predmeta javnega naročila), za katerega je bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik prav zaradi bistveno nižje cene, kot pa jo je ponudil za popravilo zavarovanih škod (prvi sklop predmeta javnega naročila). Naročnik je ravnal v tako, kot je napovedal v dokumentu z dne 12.11.2001, s katerim je pozval potencialne ponudnike k oddaji ponudb, z upoštevanjem merila za izbor najugodnejšega ponudnika:
"- zagotovitev izvajanja vseh urnih postavk v prilogi št. 2., kjer bo izbrana tista ponudba, ki bo imela najnižjo skupno vrednost vseh urnih postavk in ne le posameznega dela ponudbe v prilogi št. 2,
- izbor najugodnejšega dobavitelja za ličarska in avtokleparska dela, ko ni plačnik zavarovalnica (priloga št. 3) se bo opravil na osnovi najnižje skupne vrednosti ponudbe v prilogi št. 3 in se bo opravil ločeno od ponudbe v prilogi št. 2.
- glede na dana merila za izbor najugodnejše ponudbe se lahko skleneta pogodbi z ločenima dobaviteljema.".

Državna revizijska komisija pripominja, da ni pristojna za opredeljevanje do vlagateljih navedb v zvezi z nelojalno konkurenco izbranega ponudnika. Pravno varstvo prizadetega gospodarskega subjekta zaradi nelojalne konkurence zagotavlja Zakon o varstvu konkurence (Ur.l. RS 18/93 in 56/99, v nadaljevanju: ZVK). Vsled tega bo moral vlagatelj sam presoditi o tem, ali so na strani izbranega ponudnika podana dejanja, zaradi katerih lahko v skladu s 26. in 27. členom ZVK vloži tožbo na pristojno sodišče. V skladu z 2. alineo drugega odstavka 28. člena ZVK pa lahko vlagatelj organu tržne inšpekcije poda pobudo, da izbranemu ponudniku začasno prepove dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali vloži ovadbo.

Glede navedb vlagatelja v dopisu "revizija javnega naročila - zahteva za nadaljnji postopek", z dne 27.02.2002, pa Državna revizijska komisija pripominja, da se do teh navedb meritorno ni opredeljevala, saj so bile le-te skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN podane prepozno. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.". Obvestilo o oddaji naročila je bilo izdano dne 21.01.2002, vendar naročnik v dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni predložil povratnice ali morda kakšnega drugega pisnega dokaza o tem, kdaj je vlagatelj obvestilo o oddaji naročila, z dne 21.01.2002, tudi dejansko prejel. Državna revizijska komisija je zato glede na citirano določilo prvega odstavka 12. člena ZRPJN štela kot pravočasne navedbe vlagatelja, ki so podane v njegovem dopisu "izbor najugodnejšega ponudnika - pritožba), z dne 25.01.2002, kar pomeni, da je Državna revizijska komisija štela, da so bile te navedbe vlagatelja podane v zakonsko določenem osem dnevnem roku od dne, ko je vlagatelj prejel obvestilo o oddaji naročila. Vendar pa Državna revizijska komisija glede na določilo prvega odstavka 12. člena ZRPJN ne more šteti kot pravočasne vlagateljeve navedbe v dopisu "revizija-javnega naročila - zahteva za nadaljnji postopek", z dne 27.02.2002, (naročnik je ta dopis prejel dne 01.03.2002), saj te navedbe niso bile podane znotraj osem dnevnega roka od dne, ko je vlagatelj prejel obvestilo o oddaji naročila. Vsled navedenega Državna revizijska komisija teh vlagateljevih navedb vsebinsko ni obravnavala.

Državna revizijska komisija je po presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da le-ta ni utemeljen, zato ga je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??


â??

Natisni stran