018-041/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju Državna revizijska komisija), je na podlagi 23.člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in inštalacijo nevrofiziološkega sistema za evocirane potenciale in elektromiografijo ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??, ki ga zastopa Odvetniška pisarna â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), proti naročniku â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30.10.2001 sprejel sklep, št.52-336-55/01, o pričetku oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo in inštalacijo nevrofiziološkega sistema za evocirane potenciale in elektromiografijo, z ocenjeno vrednostjo â??. V Uradnem listu RS, štâ??. je dne â??, objavil javni razpis, št. objave Ob-â??, za oddajo predmetnega javnega naročila. Naročnik je, dne 11.12.2001, sprejel obvestilo o oddaji naročila, št. 52-336-55/01, s katerim je bila ponudba ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) izbrana kot najugodnejša.

Odvetniška pisarna â??, je v imenu vlagatelja, dne 21.12.2001 vložila zahtevek za revizijo, št.52-336-55/01 in predlagala, da naročnik razveljavi obvestilo o oddaji naročila ter ponovno opravi izbiro najugodnejše ponudbe glede na prispele ponudbe. V zahtevku za revizijo je navedeno, da iz obrazložitve v obvestilu o oddaji naročila izhaja, da je bila ponudba tega ponudnika izločena iz postopka oddaje javnega naročila, ker naj ne bi bila pravilna. Vlagatelj, naj ne bi navedel servisnega centra za popravilo aparatur v Sloveniji, ampak v Zagrebu na Hrvaškem. V zahtevku za revizijo je citirano besedilo drugega odstavka 76.člena Zakon o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00 v nadaljevanju: ZJN-1), podana pa je tudi definicija pravilne ponudbe. Ponudba ponudnika â?? naj bi bila sestavljena v skladu s pogoji in merili iz razpisne dokumentacij, podane naj bi bile vse zahtevane izjave in priloženi vsi zahtevani dokumenti, zato naj bi bila njegova ponudba popolna, primerna in sprejemljiva. del razpisne dokumentacije je tudi dokument "Specifikacija zahtev", iz katerega izhaja, da naj ponudnik v svoji ponudbi navede servisni center v Sloveniji, ki omogoča popravilo naprave. Iz istega dokumenta pa pod točko II.izhaja, da se specifikacije in zahteve, navedene v razpisni dokumentaciji, ne smatrajo kot omejitev. Naročnik zato ponudbe ponudnika â?? ne bi smel izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. O t.i. kvalifikacijskih zahtevah naj ne bi bilo mogoče govoriti, saj morajo biti le te posebej označene kot takšne. V zahtevku za revizijo je dalje navedeno, da je naročnik v 10 (10.1.-10.15.) točki razpisne dokumentacije določil pogoje, na podlagi katerih bo ugotavljal usposobljenost in sposobnost ponudnikov. Iz obrazložitve obvestila o oddaji naročila ne izhaja, katerega izmed pogojev naj ponudba ponudnika â??, ne bi izpolnjevala, navedbe glede servisa v Sloveniji pa ni bila določena kot pogoj za priznanje sposobnosti in usposobljenosti ponudnikov. Ponudnik â??, se je z izjavo zavzela, da bo izpolnjeval vse zahteve razpisne dokumentacije, zato je ponudbi priložil tudi pogodbo o ekskluzivnem zastopanju (to je izrecno zahtevala tudi razpisna dokumentacija). Iz 6 alinee tretjega člena te pogodbe izhaja, da se servisna dejavnost (tudi za predmet, ki se oddaja s tem javnim naročilom) vrši na območju Slovenije; konkretno pri naročniku. V tej pogodbi je dejansko naveden naslov podjetja v Zagrebu, vendar pa naj bi se servis aparatur izvajal v Sloveniji.

Naročnik je dne 20.02.2002, izdal sklep, št.52-336-55/01 s katerim je zavrnil vloženi zahtevek za revizijo. Naročnik Inštitut za rehabilitacijo glede zahteve za revizijo ponudnika â??, meni, da ni utemeljena.
Po mnenju naročnika je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji je na strani 9. in 10. podana specifikacija zahtev. V Splošnem delu Specifikacije zahtev je zapisano, da mora ponudnik v svoji ponudbi navesti servisni center v Sloveniji, ki omogoča popravilo naprave. V ponudbi â?? je navedeno, da bo servis opravljal â??, odzivni rok 3 dni. To je v nasprotju z izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije po navedbi servisnega centra v Sloveniji, ki omogoča popravilo naprave. S to zahtevo se je ponudnik očitno strinjal, saj je podpisal izjavo, da sprejema pogoje razpisne dokumentacije za izvedb javnega naročila dobave in inštalacije nevrofiziološkega sistema za evocirane potenciale, pred oddajo ponudbe pa tudi ni postavil nobenega vprašanja glede zahteve po navedbi servisnega centra v Sloveniji, ki omogoča popravilo naprave. Glede navedbe stavka "Specifikacije in zahteve navedene v razpisni dokumentaciji se ne smatrajo za omejitev" naročnik zapiše, da je potrebno pogledati mesto navedbe tega stavka, torej v Specifikaciji opreme in ne v Splošnem delu Specifikacije zahtev, in naslednji odstavek na 10.strani razpisne dokumentacije: "Ponudnik mora dobaviti tudi vse ostale dele opreme in nuditi vse tiste storitve v okviru pogodbene cene, ki iz kateregakoli razloga ali napake niso bile posebej (eksplicitno) navedene ali definirane v razpisni dokumentaciji in so bistvenega pomena za kontinuirano, zanesljivo in varno delovanje naprave." Ta odstavek in mesto navedbe po mnenju naročnika dokazujeta, da se stavek : " Specifikacija in zahteve navedene v razpisni dokumentaciji se ne smatrajo za omejitev." nanaša na specifikacijo tako strojne kot programske opreme v Specifikaciji zahtev in ne na Splošni del Specifikacije zahtev.

Odvetniška pisarna â??, je v imenu vlagatelja, dne 28.02.2002 naročnika obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu je navedeno, da je naročnik smiselno zavrnil vlagateljev zahtevek zato, ker naj bi bilo v ponudbi vlagatelja navedeno, da bo servis za popravilo naprave opravljalo podjetje iz Zagreba (â??), kar naj bi bilo v nasprotju z izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije po navedbi servisnega centra v Sloveniji. Vlagatelj pravi, da pa se naročnik pri tem ni opredeli do navedbe vlagatelja v zahtevi za revizijo, da je servis za predmet oddaje javnega naročila zagotovljen v Republiki Sloveniji in sicer pri naročniku samemu. Pri tem opozarja ponudnik, da je takšna razlaga "zahteve", kot jo navaja naročnik, dejansko pomeni, da je bil servis na lokaciji v Sloveniji pogoj za dodelitev naročila, ne glede na dejstvo, da se lahko servis (popravilo in vzdrževanje) sicer opravlja v Sloveniji, vendar sam servisni center ni lociran v Sloveniji. Vlagatelj trdi, da če je naročnik t.i. zahtevo dejansko razlaga na naveden način, da pa moramo šteti, da je pogoj nezakonit, ker za izvedbo naročila ni bistven oz. dejansko sploh ni v zvezi s predmetom naročila (ker je servis dejansko zagotovljen). Vlagatelj še enkrat navaja, da je servis v Sloveniji dejansko zagotovljen in da se samo servisni center fizično nahaja izven Slovenije. Vlagatelj trdi, da so z navedeno razlago t.i. "zahteve" s strani naročnika neutemeljeno diskriminirani vsi ponudniki, ki so pripravljeni zagotoviti servis v Sloveniji, vendar njihovi domicilni servis ni fizično lociran v Republiki Sloveniji.
Vlagatelj opozarja, da dejansko ni nikjer v razpisni dokumentaciji (posebej niti na strani 6 in 7 razpisne dokumentacije, kjer so navedeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) sploh ni zahtevano, da se servis nahaja v Sloveniji. Posledično naročnik ne more zavrniti ponudbe, ker ponudnik ni navedel servisa v Sloveniji, če se prisotnost servisa v Sloveniji sploh ne zahteva.
Vlagatelj navaja, da je iz obrazložitve obvestila razvidno, da naročnik umestitev stavka "Specifikacije in zahteve navedene v razpisni dokumentaciji, se ne smatrajo kot omejitev." -razlaga na nelogičen in zavajajoč način. Iz vsebine navedenega stavka izhaja in (je očitno), da se katere koli specifikacije in zahtev, ki so navedene v razpisni dokumentaciji (torej v celotni razpisni dokumentaciji), ne smatrajo za omejitev, ne le tiste, ki naj bi bile naveden v poglavju "Specifikacija zahtev". Ugotovitev, da se nanaša le na specifikacijo strojne in programske opreme v Specifikaciji zahtev in ne na splošni del specifikacije zahtev, je potemtakem po mnenju vlagatelja povsem arbitrarna in v nasprotju z osnovnimi pravili jezikovne razlage, saj pomeni sklicevanje na drug pomen, kot pa izhaja iz same vsebine. Vlagatelj trdi, da če sprejmemo razlago naročnika, da pa to zgolj izkazuje, da bi bila možna tudi razlaga, kot jo je posredoval naročnik, kar pa po drugi strani spet pomeni, da je bila razpisna dokumentacija nejasna in dvoumna in potemtakem v nasprotju s pravili javnega naročanja. Vlagatelj navaja, da na strani 9. razpisne dokumentacije (niti nikjer drugje) namreč ni razvidno, da se zahteve pod I. smatrajo za pogoj, katerega neizpolnjevanje posledično pomeni izločitev ponudnikov (oz. zavrnitve ponudbe) iz nadaljnjega postopka izbire najugodnejšega ponudnika.
Glede na vse navedeno in po mnenju vlagatelja tudi pomanjkljivo obrazložitev o obvestilu o zavrniti zahtevka za revizijo naročnika, trdi, da je njegova zahteva utemeljena in zakonita in vztraja pri svojem zahtevku.

Naročnik je dne 04.03.2002 z dopisom št.52-33655/01, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, dodatne dokumentacije in pojasnil naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".


Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba zavrnjena, ker ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in sicer da vlagatelj ni navedel servisnega centra, ki bi omogočal popravilo naprav v Sloveniji. Servisni center naj bi bil namreč na Hrvaškem in sicer v Zagrebu.
Zaradi navedenega naj bi bila odločitev naročnika nepravilna in nezakonita.
Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik, v skladu z drugim odstavkom 76.člena ZJN-1, po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Pri tem pa še navaja definicijo pravilne ponudbe, kot jo navaja v 3.členu ZJN-1.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija opozarja, da se pravilnost ne ugotavlja zgolj na odpiranju ponudb, temveč vse do dokončne odločitve v konkretnem postopku. Zaradi navedenega je zakonodajalec v zakonu tudi zapisal opredelitev "po odpiranju ponudb".
Razlog je v dejstvu, da je pogosto nemogoče že na samem odpiranju ponudb presoditi ali je posamezna ponudba pravilna ali nepravilna. Vsekakor je to mogoče storiti za nekatere bistvene elemente ponudbe, ki se jih lahko preveri takoj, ne pa tudi za ostale elemente, saj je potrebno zaradi spoštovanja temeljnih načel ZJN-1 in zaradi preprečevanja nepravilnih in nezakonitih odločitev ponudbeno dokumentacijo celovito pregledati, če le ta izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba vlagatelja ni v skladu s pogoji iz razpisne dokumentacije in jo je zato naročnik pravilno zavrnil. Naročnik je to moral storiti do trenutka, ko je odločil o dodelitvi predmeta samega javnega naročila, kar je v konkretnem primeru tudi storil.

Vlagatelj kasneje ponovno navaja, da naročnik ni navedel ali je ponudba, ki jo je zavrnil nepopolna, neprimerna ali nesprejemljiva.Vlagatelj pravi, da ker ponudbe ni vsebinsko presojal, se ponuja sklep, da je naročnik ponudbo dejansko izločil, kar po mnenju vlagatelja ne bi smel storiti.
Vlagatelj navaja, da bo namreč naročnik priznal sposobnost in usposobljenost ponudnika na podlagi izpolnjevanja pogojev, ki so razvidni iz točke 10.1.-10.15. V točki 11 razpisne dokumentacije pa so zahtevana dokazila o usposobljenosti in sposobnosti ponudnika (11.1.-11.5.). Vlagatelj navaja, da iz obrazložitve oddaje naročila ne izhaja, katerih pogojev ni izpolnjeval. Vlagatelj namreč trdi, da navedba servisa v Republiki Sloveniji ni bila označena kot pogoj za priznanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe vlagatelja neutemeljene.
Naročnik je namreč v obvestilu o oddaji naročila v obrazložitvi zapisal. "Ponudba ponudnika â??, je bila zavrnjena kot nepravilna, ker ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. V svoji ponudbi ni navedla servisni center, ki omogoča popravilo, v Sloveniji, ampak na naslovu v Zagrebu na Hrvaškem."
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v skladu z drugim odstavkom 76.člena ZJN-1, nepravilno ponudbo ustrezno zavrnil.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik že v obvestilu o oddaji naročila zapisal, da je ponudbo vlagatelja zavrnil in pri tem tudi navedel zakaj.

Vlagatelj navaja, da je sestavil ponudbo v skladu s pogoji in merili iz razpisne dokumentacije, da je podal vse zahtevane izjave in priložil vse zahtevane dokumente. Ponudba vlagatelja je bila po mnenju vlagatelja popolna, primerna in sprejemljiva, saj vlagatelj trdi, da je predložil vse listine, ki jih je zahteval naročnik za priznanje sposobnosti. Vlagatelj navaja, da se je v razpisni dokumentaciji nahajal dokument z naslovom "Specifikacija zahtev", iz katerega izhaja, da naj ponudnik v svoji ponudbi navede servisni center v Sloveniji, ki omogoča popravilo naprave. Opozarja pa vlagatelj, da iz samega dokumenta "Specifikacija zahtev" pod II izhaja, da se specifikacije in zahteve, navedene v razpisni dokumentaciji, ne smatrajo kot omejitev, kar pomeni, da na podlagi "zahtev", kot so razvidne iz navedenega dokumenta naročnik ne bi smel izločiti po mnenju vlagatelja nobenega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pojem besede "zahteva" v običajni rabi navedene besede jasen in da tudi iz ZJN- 1 ne izhaja sklep, da bi zakonodajalec mislil pri besedi zahteva na kakršenkoli drugačen pomen. V primeru, da bi naročnik zgolj kot možnost navajal, da se predloži posamezne dokumente ali izpolnjuje posamezne pogoje bi to v razpisni dokumentaciji označil z besedami "poleg tega lahko izpolnite", besedo "opcija", itd..
Zaradi navedenega navedbe vlagatelja, da zahteva po servisnem centru v Sloveniji ni bila podana kot zahteva, temveč kot možnost, niso utemeljene in upravičene, ter so v nasprotju z običajno jezikovno uporabo navedenih besed.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na 9.strani razpisne dokumentacije izrecno zapisal: "Ponudnik mora v svoji ponudbi navesti servisni center v Sloveniji, ki omogoča popravilo naprave." Naročnik navaja, da je vlagatelj navedel, da bo servis opravljal â??, odzivni roki 3 dni, kar je po mnenju naročnika v nasprotju z izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije. Naročnik tudi pravi, da se je ponudnik strinjal s tako razpisno dokumentacijo, saj je podpisal izjavo, da sprejema pogoje razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija je po pregledu razpisne dokumentacije ugotovila, da navedbe naročnika držijo in da je resnično izrecno zahteval, da mora ponudnik v svoji ponudbi navesti servisni center v Sloveniji.

Vlagatelj je tu opozoril, da je vseeno kje je servis in da ni potrebno, da se nahaja fizično v Republiki Sloveniji. Pri tem opozarja na prvi stavek točke II.Specifikacija opreme: "Specifikacije in zahteve navedene v razpisni dokumentaciji se ne smatrajo kot omejitev.. Zaradi navedenega naročnik posledično ne bi smel izločiti oziroma "zavrniti" ponudbe vlagatelja in da je s neutemeljeno zavrnitvijo kršil 76.člen ZJN-1.

Državna revizijska komisija opozarja, da je bil stavek, ki ga je zapisal vlagatelj resnično naveden, vendar pod II.točko, ki se glasi specifikacija opreme, medtem, ko se zahteva, ki jo je navedel naročnik, torej servisni center v Sloveniji, nahaja v točki I., ki se glasi "splošni opis", pod splošnim naslovom "Specifikacija zahtev". Iz navedenega sledi, da je naročnik s tem, ko je opredelil posamezne specifikacije v različnih poglavjih oz. točkah, hotel izrecno opozoriti na dejstvo, da je potrebno ločevati specifikacijske zahteve, ki jih je potrebno upoštevati v vsakem primeru in specifikacijskih zahtev, ki jih je potrebno upoštevati pri specifikacijah in zahtevah, ki se nanašajo na opremo.
Stavek, ki ga navaja vlagatelj se zaradi navedenega lahko upošteva samo ob obravnavi specifikacijskih zahtev, ki se nanašajo na specifikacijo opreme.

Naročnik je v razpisnih pogojih določil kot pogoje, na podlagi katerih bo priznal usposobljenost ponudnikom med drugim tudi izpolnjevanje formalnih delovnih in tehničnih pogojev, ustrezna pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire, opremo in druge pripomočke, sposobnost upravljanja, zanesljivost, izkušnje in ugled ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti pogodbo. (Glej točko 10.9)

Poleg tega je določil v točki 11, da mora ponudnik kot dokazilo o usposobljenosti in sposobnosti predložiti tudi izjavo ponudnika, da izpolnjuje formalne delovne in tehnične pogoje in ima ustrezna pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire, opremo in druge pripomočke, sposobnost upravljanja, zanesljivost, izkušnje in ugled ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti pogodbo. (Glej točko 11.9 razpisne dokumentacije)

V 12.točki je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora iz nadaljnjega obravnavanja izločiti ponudbo, ki ni sestavljena v skladu s temi navodili.

V specifikaciji zahtev je naročnik v poglavju "I.Splošni opis" določil, da mora ponudnik v svoji ponudbi navesti servisni center v Sloveniji, ki omogoča popravilo naprave", s čimer se je navezal na točko 10.9. in točko 11.9. in s čimer naj se zagotovi izpolnjevanje tehničnih pogojev, profesionalnih in tehničnih zmožnosti, sposobnost upravljanja, zanesljivost.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ločil specifikacijo zahtev na zahteve, ki imajo splošen značaj in ki torej pokrivajo vse elemente, ki jih ureja točka 10.9. in točka 11.9. v razpisni dokumentaciji, v poglavju "II. specifikacija opreme" pa je opredelil zgolj zahteve, ki se nanašajo samo na opremo.
Tudi tu pa opozarja, da je naročnik izrecno zapisal, da mora "ponudnik dobaviti tudi vse ostale dele opreme in nuditi vse tiste storitve v okviru pogodbene cene, ki iz kateregakoli razloga ali napake niso bile posebej (eksplicitno) navedene ali definirane v razpisni dokumentaciji in so bistvenega pomena za kontinuirano, zanesljivo in varno delovanje naprave."

Državna revizijska komisija meni, da je bila zato razlaga, kot jo je podal naročnik jezikovno in logično korektna. Zato se ne strinja z mnenjem vlagatelja, da je taka razlaga povsem arbitrarna in v nasprotju z osnovnimi pravili jezikovne razlage, in da pomeni sklicevanje na drug pomen, kot pa izhaja iz same vsebine.

Državna revizijska komisija zaradi vsega navedenega tudi ugotavlja, da taka razlaga razpisne dokumentacije ne pomeni, da je bila le ta nejasna in dvoumna in torej v nasprotju s pravili javnega naročanja. Vlagatelj navaja, da na strani 9. razpisne dokumentacije (niti nikjer drugje) namreč ni razvidno, da se zahteve pod I. smatrajo za pogoj, katerega neizpolnjevanje posledično pomeni izločitev ponudnikov (oz. zavrnitve ponudbe) iz nadaljnjega postopka izbire najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija opozarja, da je na 2.strani navedeno, kaj vse vsebuje razpisna dokumentacija, ki med drugim navaja kot svoj sestavni del tudi v 4.točki "specifikacijo zahtev naročnika", v 2.poglavju razpisne dokumentacije na 3.strani pa v 3.točki določa, da mora za veljavnost in popolnost ponudbe ponudnik predložiti ponudbene dokumente, ki morajo biti zloženi po naslednjem vrstnem redu:...3.5. dokumentacija iz 11.točke teh navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe po zaporednih številkah. Tu Državna revizijska komisija ponovno opozarja na točko 11.9. razpisne dokumentacije.
Specifikacija zahtev pa pomeni zgolj razlago posameznih elementov zahtev in torej pomeni, da je bila zahteva podana že v točki 10.9, v specifikaciji pa je bila podana zgolj njena vsebina.
Državna revizijska komisija namreč opozarja, da ni bil uporabljen pojem "tehnična specifikacija" kot ga uporablja ZJN-1, temveč pojem specifikacija, ki pa ga zakon ne opredeljuje, v običajni rabi jezika pa pomeni natančnejši opis posameznih elementov. V primeru, da bi imeli opraviti s tehničnimi specifikacijami bi to pomenilo natančen opis predmeta naročila.

Državna revizijska komisija meni, da je iz navedenega razloga razlaga ni bila arbitrarna in tudi ne v nasprotju z jezikovnim pomenom.
V primeru, da je ponudniku vsebina razpisne dokumentacije puščala odprte dvome, pa je bil pozvan v 5.točki razpisne dokumentacije, da lahko zahteva dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo. Poleg tega Državna revizijska komisija meni, da bi v primeru, da bi sprejeli jezikovno razlago, ki jo je podal ponudnik le to pomenilo, da nič kar je zapisano v razpisni dokumentaciji in kar pomeni specifikacijo in zahtevo ne bi predstavljalo pogoja. V tem primeru bi to pomenilo, da je vse kar se zahteva v razpisni dokumentaciji podano zgolj kot izraz "dobre volje" ponudnika, ki se nato sam odloči kaj bo predložil in kaj ne bo predložil. Ker je za postopek javnih naročil večkrat razbrati, da pomeni zahtevati enako kot postaviti pogoj in da to pomeni, da če nekaj zahtevaš, da je potrebno nujno izpolniti, bi moral ponudnik kot dober gospodarstvenik z izkušnjami v poslovanju vedeti, da njegova razlaga ni pravilna in v primeru nejasnosti uporabiti 5.točko razpisne dokumentacije.
Standard dobrega gospodarja in strokovnjaka, določa zelo jasno kaj so značilnosti in pogoji poslovanja v posameznih primerih in je opredeljen skozi različno zakonodajo.
Poleg tega bi v primeru takega razumevanja stavka, ki se nahaja v Specifikaciji zahtev: "II. Specifikacija opreme" " Specifikacije in zahteve navedene v razpisni dokumentaciji se ne smatrajo kot omejitev." to pomenilo, da ni bilo podanih vseh obveznih sestavin razpisne dokumentacije v skladu s 23.členom ZJN -1, in da torej ni bil opredeljen predmet javnega naročila, v tem primeru pa ne bi bilo možno izbrati nikogar in bi v skladu z 5.odstavkom 12.člena ZRPJN vlagatelj moral na to opozoriti. Taka razlaga naročniku tudi ne bi omogočala potrebne primerljivosti ponudb, ki je pogoj za izbiro.

Državna revizijska komisija opozarja, da v skladu s 5.odstavkom 12.člena ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga nejasnosti in dvoumnosti razpisne dokumentacije, ki je po njegovem mnenju v nasprotju s pravili javnega naročanja, saj mu je bil ta razlog znan ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.

Poleg tega je bila določba o zagotavljanju servisa s servisnim centrom v Sloveniji podana že v razpisni dokumentaciji in vlagatelj kljub temu ni podal zahtevka za revizijo iz tega razloga v zakonsko določenem roku, iz česar sledi, da v tistem trenutku ob isti formulaciji stavka ni menil, da gre za diskriminatorno določbo, poleg tega pa se mu tudi ni zdela neobičajna ali pa potrebna kakršnekoli dodatne obrazložitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??


â??

Natisni stran