018-038/02
Številka: 018-38/02Datum sprejema: 10. 3. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za vzpostavitev podpore upravljanja programov finančne pomoči za potrebe â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povračilo stroškov nastalih z vložitvijo zahtevka za revizijo se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 05.11.2001 sprejel sklep, št. 87-4/01,6, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za vzpostavitev podpore upravljanja programov finančne pomoči za potrebe â??, iz katerega izhaja, da je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila â??.. Javni razpis je bil objavljen dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??. Naročnik je v enotnem obrazcu za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb, št. 87-4/01,25, z dne 17.12.2001, ugotovil, da sta pravočasno prispeli dve ponudbi. Naročnik je 01.02.2002 izdal dve poročili o odločitvi v zvezi z javnim naročilom, št. 87-4/01, v katerih je naročnik navedel, da je komisija preverila prispeli ponudbi glede izpolnjevanja pogojev za usposobljenost in sposobnost in pri tem ugotovila, da obe ponudbi ne izkazujeta izpolnjevanje pogoja zahtevanih let delovnih izkušenj za vse predstavljene kadre. Po predstavitvi delovnih izkušenj prijavljenih kadrov s strani obeh ponudnikov, je komisija za odpiranje, ocenjevanje in izbiro ponudb (v nadaljnjem besedilu: komisija) štela, da sta oba ponudnika vsebinsko zadovoljivo izpolnila ta pogoj. Komisija je nato ocenila obe ponudbi (vlagatelj je dosegel 96,43 točk in drugi ponudnik 86,46 točk). Kljub temu pa je naročnik na podlagi 77. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) obe ponudbi zavrnil iz razloga, ker je bilo po mnenju komisije za ocenjevanje ponudb v postopku kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), ker obstaja utemeljen sum, da je vlagatelj pri pripravi ponudbe razpolagal z informacijami, ki so znane samo naročniku oziroma podjetju â?? ki je pripravljajo razpisno dokumentacijo. Naročnik navaja, da obstaja utemeljen sum, da so bodisi eden ali več delavcev naročnika, bodisi eden ali več delavcev podjetja â?? posredovali informacije, na podlagi katerih je bilo možno pripraviti boljšo ponudbo, pri tem pa te informacije niso bile posredovane drugim potencialnim ponudnikom.
Naročnik je dne 13.02.2002 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, z dne 11.02.2002. V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se mu ugodi ter razveljavi odločitev naročnika o tem, da se obe ponudbi zavrneta ter da Državna revizijska komisija razveljavi odločitev naročnika o tem, da se obe ponudbi zavrneta ter naloži naročniku, da sprejme sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika ter mu naloži povračilo stroškov nastalih z vložitvijo zahtevka za revizijo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva sprejema odločitve o zahtevku za revizijo dalje. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je odločitev naročnika o zavrnitvi obeh ponudb presenetljiva za vlagatelja ter da poročilo o odločitvi v zvezi z javnim naročilom, z dne 01.02.2002, govori zgolj o utemeljenem sumu, ki pa z ničemer ni konkretiziran. Naročnik bi moral natančno navesti iz česa izhaja sum, da je vlagatelj razpolagal z več informacijami, ki mu sicer ne bi mogle biti znane, katere so te informacije, v čem so te informacije pripomogle k sestavi boljše ponudbe, iz česa izhaja sum, da so mu delavci naročnika ali ... posredovali te informacije ipd. 77. člen ZJN-1 po mnenju vlagatelja nedvoumno določa, da je potrebno natančno obrazložiti razloge za zavrnitev vseh ponudb. Tudi Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN uporablja v postopkih revizije, če ZRPJN ne določa drugače, v 339. členu določa, da je bistvena kršitev postopka storjena, če sodba sploh nima razlogov ali če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni. Vlagatelj zanika, da bi mu bile dostopne kakršnekoli dodatne informacije, zaradi katerih bi imel možnost pripraviti boljšo ponudbo, niti ni takšnih informacij prejel od podjetja â?? podjetja â?? oziroma od naročnika. Iz primerjave ocenjevanje ponudb izhaja, da je vlagatelj ponudil predvsem boljšo tehnično rešitev. Vlagatelj navaja tudi podobne projekte za druge naročnike, zaradi katerih tematiko dobro pozna. Hkrati pa si je preko javno dostopnih virov, predvsem interneta, podrobno ogledal, kakšne sisteme spremljanja in nadzora imajo v drugih državah članicah EU ter pri izdelavi svoje ponudbe v veliki meri upošteval že obstoječe tehnične rešitve. Poleg tega vlagatelj navaja, da razlika med ponudnikoma ni velika, kar dodatno dokazuje, da očitno vlagatelj ni razpolagal z dodatnimi informacijami, ki bi mu omogočale sestavo boljše ponudbe. Vlagatelj tudi navaja, da naročnik ni sprejel odločitve, iz poročila izhaja le, da je komisija zavrnila obe ponudbi, ne pa tudi, kakšno odločitev je na tej osnovi sprejel minister, ki je sicer na podlagi mnenja komisije edini pristojen za sprejem odločitve. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov za revizijsko takso v višini 80.000,00 SIT, za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1500 odvetniških točk, za obvestilo stranki v višini 20 odvetniških točk ter 20% DDV na odvetniške storitve.
Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 87-4/01-29, z dne 20.02.2002, pozval, naj v treh dneh od prejema dopisa vplača takso iz 22. člena ZRPJN in mu dostavi potrdilo. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse naročniku dostavil dne 27.02.2002.
Naročnik je z sklepom, z dne 20.02.2002, zavrnil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da odločitev naročnika ni naperjena zoper vlagatelja ali kvaliteto njegove ponudbe (čeprav sta bili kvalitetni obe prispeli ponudbi), temveč je posledica resnega suma članov komisije, ki jo je imenoval naročnik, da ponudnika v postopku javnega naročila nista bila v enakopravnem položaju, s tem pa je bilo kršeno temeljno načelo enakopravnosti. Naročnik je ugotovitvam komisije sledil in na podlagi njenih ugotovitev tudi sprejel predlagano odločitev. V nadaljevanju obrazložitve predmetnega sklepa so povzeti dogodki, ki so vplivali na delo in posledično tudi na odločitev komisije (podrobneje so razvidni iz zapisnika o delu komisije, ki ga lahko ponudnik dobi na vpogled):
- dne 18.12.2001 je komisija zaključila vrednotenje ponudb po evaluacijski tabeli, ki je podrobneje točkovno razčlenjevala objavljena merila, in ugotovila, da je vlagatelj dosegel večje število točk;
- zapisnik ni bil podpisan ob koncu zasedanja komisije, ker je komisija v evaluacijsko tabelo vpisovala podatke oz. ocene ročno in je bilo zato potrebno dokumente še urediti. Zapisnik skupaj z evalvacijsko tabelo je predsednica komisije poslala po elektronski pošti članom komisije dne 19.12. 2001 v pregled in morebitne pripombe, ki naj bi jih podali do 20.12.2001 do 12. ure. Na podlagi morebitnih pripomb in predlogov bi navedene dokumente še popravili in zapisnik o ocenjevanju ponudb ter evalvacijsko tabelo podpisali;
- dne 20.12.2001 je član komisije mag. F. M. sporočil predsednici komisije, da je pri svojem delu v komisiji ugotovil, da njegovo nadaljnje delo ne bi moglo biti objektivno, zato se kot član komisije umika; pri tem ni podal morebitnih pripomb na zapisnik in ga tudi ni podpisal;
- do podpisa zapisnika o izbiri najboljšega ponudnika so izrazili zadržke tudi nekateri drugi člani komisije in pri tem navajali indice o tem, da je vlagatelj pri pripravi ponudbe razpolagal z insiderskimi informacijami naročnika in bil podrobneje seznanjen z merili vrednotenja, zaradi česar je obstajala možnost, da je bil privilegiran glede na drugega ponudnika;
- zaradi korektnosti in transparentnosti postopka javnega razpisa je bilo potrebno ponovno sklicati sejo komisije, na kateri naj bi se ovrednotila nastala situacija upoštevaje nekatera dejstva ter zadržke nekaterih članov, saj v dani situaciji ni bilo mogoče doseči podpisa zapisnika s strani članov komisije. Komisija se je sestala ponovno dne 09.01.2002, zaradi nujne zadržanosti dveh članic komisije pa je sejo nadaljevala in zaključila dne 15 .1.2002.
Ugotovitve in zaključki komisije so bili sledeči:
- Komisija je ocenjevanje izvedla povsem korektno, vsa točkovanja so bila izvedena skupno in soglasno, tako da med ocenjevanjem ni bilo možnosti vpliva posameznega člana na končni seštevek točk oz. izid;
- Naročnik je še pred formalnim začetkom postopka oddaje javnega naročila razpolagal z razpisno dokumentacijo, ki jo je pripravilo podjetje â?? in je med drugim vsebovala evalvacijsko tabelo, ki jo je naročnik predal predsednici komisije. To tabelo, na podlagi katere je komisija podrobneje točkovala obe prispeli ponudbi, je predsednica komisije zaradi izključitve možnosti kakršnekoli zlorabe (morebitnega posredovanja tabele možnim ponudnikom) izročila drugim članom komisije šele na dan javnega odpiranja ponudb.
- Komisija je ocenila, da sta obe ponudbi kvalitetni in dobro pripravljeni, vendar pa je iz vsebine ponudbe vlagatelja razvidno, da upošteva dejstva obstoječega računalniškega sistema naročnika in njegove strategije, ki so poznana le zelo ozkemu krogu zaposlenih pri naročniku, poleg tega pa navaja termine (s področja strukturnih in kohezijskega sklada, projektov pred pristopnih pomoči), ki jih uporabljajo le nekateri zaposleni pri naročniku in zelo ozek krog nekaterih drugih strokovnjakov; da vlagateljeva ponudba v bistveno večji meri vključuje vsebino podpoglavij evalvacijske tabele z enako ali skoraj enako terminologijo, kot je navedena v tabeli, druga ponudba pa pomembne vidike navaja zgolj okvirno oziroma vsebinsko in jih je bilo zato potrebno pri vrednotenju smiselno povzeti iz ponudbe; ponudba drugega ponudnika je pripravljena po predpisanih fazah točke 4.2.20 razpisnih pogojev, vlagatelj pa je pripravil ponudbo tako; da je v podpoglavjih praktično povzel naslove in termine iz evalvacijske tabele, ki pa ni bila nikjer objavljena ali uradno dostopna ponudnikom.
Glede na navedeno je komisija ugotovila, da obstaja utemeljen sum, da je vlagatelj bodisi od delavcev naročnika bodisi od delavcev â?? pridobil informacije, na podlagi katerih je lahko pripravil boljšo ponudbo. Navedene ugotovitve so vzbudile pri članih komisije tako velik dvom v korektnost ravnanja enega ali več delavcev naročnika ali podjetja â??, da je sprejela odločitev, kot jo je povzel tudi naročnik v izpodbijani odločitvi.
Vlagatelj je dne 26.02.2002 naročnika na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil (z dopisom, z dne 25.02.2002), da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V izjavi za nadaljevanje postopka vlagatelj v celoti vztraja pri podanih navedbah, kar pa utemeljuje tudi s tem, da je zelo dobro seznanjen z infrastrukturo in storitvami, ki jih lahko državnih organom nudi Center vlade za informatiko, zato je naročniku ponudil rešitev, ki temelji na gostovanju aplikacije na strežnikih CVI. Ponujena arhitektura torej ne temelji na poznavanju "dejstva obstoječega računalniškega sistema naročnika in njegove strategije, ki so poznana le ozkemu krogu zaposlenih pri naročniku", ampak na poznavanju uveljavljenega načina zagotavljanja storitev državnim organom z gostovanjem na opremi CVI, ki je poznan najmanj vsem tistim izvajalcem, ki so tovrstne aplikacije že izvedli ali pa se na izvedbo pripravljajo. Vlagatelj še navaja, da je s ponujeno rešitvijo v celoti prevzel tveganje, da tako arhitekturo naročnik zavrne kot zanj neustrezno. Dalje je vlagatelj navedel seznam javnih publikacij in dokumentov, na podlagi katerih je pripravil ponudbo, kot dokaz, da uporabljeni termini niso znani le nekaterim zaposlenim pri naročniku. Glede navedbe naročnika, da je vlagatelj skoraj v celoti povzel naslove in termine iz evalvacijske tabele, ki ni bila nikjer objavljena ali uradno dostopna ponudnikom, vlagatelj navaja, da je predstavil časovni plan realizacije projekta v skladu s poglavjem 4.2.20, ki je bil del ponudbene dokumentacije. Pri tem pa je sledil v razpisni dokumentaciji navedenim merilom za ustreznost in kakovost ponujene rešitve, nikakor pa mu ni poznana nobena druga evalvacijska tabela, razen tista v razpisni dokumentaciji naročnika. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov za sestavo izjave o nadaljevanju postopka, v višini 1500 odvetniških točk.
Naročnik je dne 01.03.2002, z dopisom, št.: 87-4/01-33, z dne 28.02.2002, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in mnenjem, v katerem navaja, da navedbe ponudnika v izjavi o nadaljevanju postopka, z dne 25.02.2002, v ničemer ne zmanjšujejo pomena dejstev, ki jih je navedel naročnik v svojih sklepih. Naročnik ponovno poudarja, da je vlagateljeva ponudba evalvacijski tabeli, ki ni oziroma naj ne bi bila dostopna ponudnikom vsaj do trenutka odpiranja ponudb, tako zelo prilagojena, da je sum vseh članov komisije in naročnika o tem, da je bila tabela vlagatelju dostopna že v času priprave ponudbe, popolnoma utemeljen, s tem pa je utemeljena tudi naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb zaradi kršitve enakopravnosti postopka.
Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: 018-38/02-23-271, z dne 05.03.2001, naročnika skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, v smislu 77. člena ZJN-1 zaprosila, da poda natančnejšo pisno obrazložitev razlogov za zavrnitev obeh ponudb, pri tem pa v povezavi z vlagateljevo ponudbo natančno odgovori tudi na navedbe, ki jih je v izjavi o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 25.02.2002, navedel vlagatelj.
Naročnik je dne 12.03.2002 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano pojasnilo z dopisom, št. 87-4/01-35, z dne 11.03.2002, v je katerem je navedel nekaj primerov, ki po njegovem mnenju dokazujejo ali ustvarjajo utemeljen sum, da je vlagatelj posedoval evalvacijsko tabelo in jo uporabil pri sestavi svoje ponudbe.
Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: 018-38/02-23-652, z dne 21.03.2001, naročnika skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila še za evalvacijsko tabelo, na podlagi katere je komisija podrobneje točkovala obe ponudbi, ki ji jo je naročnik posredoval v zahtevanem roku.
Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri svoji odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ni kršil določb ZJN-1. Zavrnitve vseh ponudb (četudi bi te bile formalno pravilne), ZJN-1 ne prepoveduje. Nasprotno. Iz določbe 77. člena ZJN-1 je mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere pa ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. S tem v zvezi je v 77. členu ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb) določeno, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev (prvi odstavek 77. člena) ter da mora takoj pisno obvestiti ponudnike o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek (drugi odstavek 77. člena). Ob zapisanem Državna revizijska komisija še opozarja, da lahko obstoj kontrahirne dolžnosti v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb (znotraj razpisne faze), pa pomeni zagovarjanje kontrahirne dolžnosti tako obsežen poseg v načelo avtonomije volje naročnika (ki je v postopkih oddaje javnih naročil že itak omejena), poseg, ki ga ni mogoče zagovarjati.
Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, je naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljil v poročilih o odločitvi v zvezi z javnim naročilom, št. 87-4/01, z dne 01.02.2002, in v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 20.02.2002, s čimer je izpolnjena njegova dolžnost iz prvega odstavka 77. člena ZJN-1. O zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. Ker so razlogi, zaradi katerih naročnik ni izbral nobene ponudbe, razvidni že iz navedenih poročil o odločitvi v zvezi z javnim naročilom, ki sta jih prejela oba ponudnika, ki sta se udeležila postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, je potrebno šteti, da je naročnik izpolnil tudi svojo dolžnost iz drugega odstavka 77. člena ZJN-1.
Pri tem pa je potrebno opozoriti, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila komisija presodila (naročnik pa ji je v tej odločitvi sledil), da niso bila spoštovana temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo enakopravnosti ponudnikov ter da je posumila, da so v postopku obstajale določene nekorektnosti, ki so povzročile netransparentnost postopka. Enakopravno obravnavanje ponudnikov, ki ga uzakonja prvi odstavek 5. člena ZJN-1, sicer ne zahteva dejansko in pravno enakega položaja vseh ponudnikov, saj bi bila s tem omejena konkurenca med ponudniki, ampak zahteva, da imajo ponudniki pri ponujanju blaga ali storitev enakopraven položaj, da imajo pod enakimi pogoji enako možnost pridobiti predmetno javno naročilo. ZJN-1 v 7. členu (Načelo enakopravnosti ponudnikov) zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (prvi odstavek 7. člena), oziroma da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik (drugi odstavek 7. člena). Omenjeno pravilo zahteva, da je potrebno vse potencialne ponudnike, ki so v danem trenutku prisotni na trgu predmeta javnega naročila (in za katere se tekom postopka oddaje javnega naročila ugotovi, da izpolnjujejo zakonske in razpisne pogoje), obravnavati enakopravno. Enakopravnost obravnavanja ponudnikov v konkretnem postopku oddaje javnega naročila pa je mogoče doseči le pod pogojem, da naročnik postopek oddaje javnega naročila kot celoto vodi tako, da je vsem usposobljenim ponudnikom, ki so v danem trenutku prisotni na trgu, omogočeno, da se pod enakimi pogoji potegujejo za njegovo izvedbo. Povedano z drugimi besedami: nedopustno je sleherno ravnanje naročnika, s katerim ta omogoči ali dopusti, da je določeni ponudnik (ali skupina njih) že v izhodišču (v fazi priprave ponudb) zaradi posedovanja določenih informacij v boljšem (ali slabšem) položaju do ostalih potencialnih ponudnikov.
Državna revizijska komisija se ni spustila v presojo, ali je vlagatelj imel določene informacije o predmetnem javnem naročilu (ki so mu omogočile prednost), zaradi nedopustnega ravnanja enega ali večih delavcev naročnika (oziroma delavcev podjetja, ki je pripravilo razpisno dokumentacijo), ampak je sledila odločitvi naročnika tudi zaradi okoliščin, ki so navedene v nadaljevanju. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da je pri delu članov komisije prihajalo do nesoglasij oziroma do umikov enega člana, iz razloga, ker naj ne bi mogel v nadaljevanju delovati objektivno (ta član pa naj bi zagotavljal ključno presojo izpolnjevanja tehničnih pogojev in kvalitete ponudb). Pravno informacijski center nevladnih organizacij - PIC, Ljubljana, ki je za naročnika vodil postopek oddaje javnega naročila, je ključne informacije in obvezujoča mnenja od naročnika v zvezi z vsebino javnega naročila dobival s strani vodilne delavke naročnika, za katero navaja, da je najverjetneje v sorodstvenem razmerju z enim od ustanoviteljev vlagatelja (enak priimek, enak naslov prebivališča), kar pa nakazuje ne samo na to, da bi vlagatelj posledično lahko posedoval določene informacije, ampak vzbuja dvom o tem, da bi komisija v takih razmerah lahko zagotovila enakopravno obravnavanje ponudnikov v postopku pregleda, ocenjevanja in izbire najugodnejšega ponudnika.
V povezavi z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN pa je, glede evalvacijske tabele, ki je očitno nosila ključno vlogo v celotnem postopku, Državna revizijska komisija mnenja, da bi sodila v razpisno dokumentacijo. Obvezno ravnanje naročnika v skladu s 50. členom ZJN-1 je, da v razpisni dokumentaciji vnaprej navede, opiše in ovrednoti vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, da jih po objavi javnega razpisa ne spreminja oziroma da v postopku ocenjevanja ponudb ne uporabi nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 6.2 res navedel posamezna merila, ki jih je tudi nadalje razčlenil ter za vsakega določil maksimalno število točk, ki jih lahko pridobi ponudnik, vendar ni natančno določil načina podeljevanja točk znotraj posameznega merila oziroma podmerila, kar pa v primeru vloženega revizijskega zahtevka ne bi vzdržalo revizijske presoje.
Pritrditi je vlagateljevi navedbi, da se ZPP v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v revizijskem postopku uporablja subsidiarno, kadar ZRPJN ne določa drugače. Vlagatelj v zahtevku za revizijo opozarja na 339. člen ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev postopka storjena, če sodba sploh nima razlogov oziroma niso v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni. Ob tem pa je treba izpostaviti, da je sklep naročnika o zavrnitvi vseh ponudb, v skladu z 77. členom ZJN-1, akt naročnika, s katerim se zaključi postopek oddaje javnega naročila. Revizijski postopek (kjer se subsidiarno uporablja ZPP) pa se začne šele z vložitvijo zahtevka za revizijo, v skladu z določbami ZRPJN, kjer sprva naročnik (16. člen ZRPJN), nato (v primeru, ko se vlagatelj z naročnikovo odločitvijo ne strinja - 17. člen ZRPJN) še Državna revizijska komisija (23. člen ZRPJN) v reviziji postopka oddaje javnega naročila odloči o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila.
Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo (v mejah postavljenega zahtevka) ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva sprejema odločitve o zahtevku za revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??
â??.