018-037/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo polizoliranih vodnikov (PIV), opreme za PIV in univerzalnega kabla s.n. z ustrezno opremo za obdobje 2001/2002 in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??.(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov nastalih z revizijo se zavrne kot neutemeljena.
3. Zahteva za povrnitev stroškov priprave ponudbe in sodelovanja v postopku oddaje
javnega naročila ter odškodnine za izgubljeni dobiček se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.01.2002 sprejel sklep, št. 329/2002-IHG, o zavrnitvi vseh ponudb za dobavo polizoliranih vodnikov (PIV), opreme za PIV in univerzalnega kabla s.n. z ustrezno opremo za obdobje 2001/2002 za sklop 3 - kabel energetski univerzalni z ustrezno opremo. V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-253/01-24-1803, z dne 31.12.2001, razveljavila sklep naročnika, št. 4094/01-Nš, z dne 23.10.2001, o izbiri najugodnejšega ponudnika, v delu, ki se nanaša na sklop 3 - kabel energetski univerzalni z ustrezno opremo in odločila, da je naročnik dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb za navedeni sklop in pri tem upoštevati skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN njene napotke. Naročnik dodaja, da je ponovno preveril pravilnost ponudb vseh ponudnikov, ki so sodelovali v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in ugotovil, da je rok veljavnosti vseh ponudb potekel dne 31.12.2001, zato je ugotovil, da ne razpolaga z nobeno pravilno ponudbo in razveljavil celoten postopek oddaje javnega naročila za sklop 3 - kabel energetski univerzalni z ustrezno opremo.

Zoper sklep naročnika o zavrnitvi vseh ponudb je vlagatelj dne 04.02.2002 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik je s sklepom, št. 329/2002-IHG, z dne 22.01.2002, o zavrnitvi vseh ponudb, zavestno razveljavil postopek oddaje predmetnega javnega naročila, kar pomeni kršitev načela gospodarnosti in načela enakopravnosti ponudnikov. Naročnik je na objavljen javni razpis prejel štiri pravilne ponudbe, ki so bile konkurenčne. Ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja (načela gospodarnosti in načela enakopravnosti), bi naročnik lahko prosil za podaljšanje veljavnosti ponudb in bančnih garancij ter opravil izbiro najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj dodaja: "V primeru, da bi naročnik sledil izreku sklepa Državne revizijske komisije in ponovno opravil pregled in ocenjevanje ponudb za sklop 3 - kabel energetski univerzalni z ustrezno opremo, bi nesporno ugotovil, da je ponudba Eltime najugodnejša, saj bi dosegla najvišje število točk, ker izpolnjuje za:
1. kriterij - skupna ponudbena cena - najvišje možno število točk - 90 točk
druga najugodnejša cena je kar za 31,507 % višja
2. kriterij - certifikat proizvajalca ISO 9000 - smo predložili - 3 točke
kriterij - certifikat ponudnika ISO 9000 - smo predložili - 3 točke
3. kriterij - rok plačila - 85 dni - 5 točk."

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo zahteva tudi povračilo takse v višini 80.000,00 SIT, povrnitev stroškov priprave ponudbe v višini 250.000,00 SIT in povračilo škode za izgubljeni prihodek v višini 10 % od vrednosti posla, to je 4.967.460,00 SIT.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter ga s sklepom, z dne 15.02.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-235/01-24-1803, z dne 31.12.2001, razveljavila sklep naročnika, št. 4094/01-Nš, z dne 23.10.2001, o izbiri najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo v delu, ki se nanaša na sklop 3 - kabel energetski univerzalni z ustrezno opremo in odločila, da je naročnik dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb za navedeni sklop in pri tem upoštevati skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN njene napotke. Naročnik dodaja, da je ponovno preveril pravilnost ponudb in ugotovil, da je rok veljavnosti vseh ponudb potekel dne 31.12.2001, zato je odločil, da javnega naročila za sklop 3 - kabel energetski univerzalni z ustrezno opremo ne odda in razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila za ta sklop. Naročnik dodaja, da je rok za veljavnost ponudbe določen v razpisni dokumentaciji. Glede na to, da je rok potekel vsem ponudbam, so te prenehale veljati. Prav tako so prenehale veljati garancije za resnost ponudbe. Naročnik navaja, da o trajanju garancije za resnost ponudbe, ko je le-ta enkrat izdana, ne more odločati niti ponudnik niti banka, ki je garancijo izdala. Postopek oddaje javnega naročila je namreč strogo formalnopravno urejen postopek izbire najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.02.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 27.02.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila z vso dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem dodatno navaja, da finančna zavarovanja s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih oddaje javnih naročil določa Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/00; v nadaljevanju: Navodilo). Bančno garancijo za resnost ponudbe ureja 6. člen Navodila, ki med drugim določa, da je trajanje garancije 30 dni po datumu, ki je določen za izdajo sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Naročnik dodaja, da iz navedenega sledi, da o trajanju garancije potem ko je le-ta enkrat izdana, ne moreta odločati niti ponudnik niti banka, ki je garancijo izdala. Hkrati pa iz 6. člena Navodila izhaja, da naročnik odloča o realnem roku, v katerem mora veljati bančna garancija, kar opredeli v razpisni dokumentaciji. Rok veljavnosti vseh ponudb je potekel, zato so le-te prenehale veljati.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri svoji odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ni kršil določb Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Zavrnitve vseh ponudb (četudi bi te bile formalno pravilne), ZJN-1 ne prepoveduje. Nasprotno. Iz določbe 77. člena ZJN-1 je mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik vkljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere pa ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. S tem v zvezi je v 77. členu ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb) določeno, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev (prvi odstavek 77. člena) ter da mora takoj pisno obvestiti ponudnike o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek (drugi odstavek 77. člena). Ob zapisanem Državna revizijska komisija še opozarja, da lahko obstoj kontrahirne dolžnosti v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb (znotraj razpisne faze), pa pomeni zagovarjanje kontrahirne dolžnosti tako obsežen poseg v načelo avtonomije volje naročnika (ki je v postopkih oddaje javnih naročil že itak omejena), poseg, ki ga ni mogoče zagovarjati.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, je naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, o zavrnitvi vseh ponudb za dobavo polizoliranih vodnikov (PIV), opreme za PIV in univerzalnega kabla s.n. z ustrezno opremo za obdobje 2001/2002 za sklop 3 - kabel energetski univerzalni z ustrezno opremo, št. 329/2002-IHG, z dne 22.01.2002, s čimer je izpolnjena njegova dolžnost iz prvega odstavka 77. člena ZJN-1. O zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. Ker so razlogi, zaradi katerih naročnik ni izbral nobene ponudbe, razvidni že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in so navedeni sklep prejeli vsi ponudniki, ki so se udeležili postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, je potrebno šteti, da je naročnik izpolnil tudi svojo dolžnost iz drugega odstavka 77. člena ZJN-1.

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da po uradni dolžnosti presoja zgolj procesne predpostavke, vsebinsko pa presoja zgolj v mejah zahtevka za revizijo, kot to določa drugi odstavek 19. člena ZRPJN. V skladu z navedenim, je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-253/01-24-1803, z dne 31.12.2001, na katerega se sklicuje vlagatelj, odločala v mejah zahtevka za revizijo in ne tudi o tem ali je potekel rok veljavnosti ponudb in/ali bančnih garancij za resnost ponudbe.
Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo v višini 80.000,00 SIT. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odločala v mejah zahtevka, v katerem vlagatelj nasprotuje odločitvi naročnika. Državna revizijska komisija pa se skladno z navedenim členom ZRPJN ni opredeljevala do možnosti ponudnikov, da zaradi te odločitve naročnika zahtevajo povračilo stroškov v zvezi s pripravo ponudbe in sodelovanjem v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (250.000,00 SIT) ter povračilo škode za izgubljeni dobiček (4.967.460,00 SIT). V tem delu je zahtevek skladno z drugim odstavkom 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavrgla. Za presojo takšnega zahtevka je pristojno sodišče splošne pristojnosti (v konkretnem primeru krajevno pristojno okrožno sodišče).


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??




â??

Natisni stran