018-036/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za fizično in tehnično varovanje v â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o priznanju usposobljenosti ponudniku â??, kot izhaja iz sklepa o priznanju usposobljenosti, štev. 5-3/10402/7-01, z dne 11.1.2002 in obvestila o oddaji naročila, štev. 5-3/10402/8-01, z dne 14.1.2002.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za fizično in tehnično varovanje v â??. Kot je razvidno iz sklepa naročnika o začetku postopka oddaje javnega naročila, znaša ocenjena vrednost naročila â?? SIT za obdobje dveh let.

Naročnik je dne 11.1.2002 sprejel sklep, štev. 5-3/10402/7-01, s katerim je ponudnikom priznal usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila po posameznih poslovnih enotah (v nadaljevanju: PE). V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je komisija ocenjevala ponudbe tako, kot je bilo zapisano v 9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer:
- Kakovost izvajalca 30 točk, od tega:
ocena naročnikov max. 20 točk
certifikat ISO 5 točk
dokazilo odličnosti 5 točk
- število redno zaposlenih, registriranih na Zbornici RS za zasebno varovanje (v nadaljevanju: ZRSZV) 20 točk
- Obseg varovanja (pokrivanje PE) max. 20 točk
- Ocenitev bonitet max. 20 točk
Komisija naročnika je opravila ocenjevanje ponudb na podlagi zgoraj navedenega sistema točkovanja. V navodilih je naročnik zapisal: â"śNaročnik bo priznal sposobnost vsem, ki bodo dosegli 80 in več točk. V primeru, da bi dosegli 80 točk samo štirje ponudniki ali manj, bo naročnik priznal sposobnost sedmim ponudnikom z najvišjim doseženim številom točk.â"ť

Dne 14.1.2002 je naročnik ponudnikom poslal Obvestilo o oddaji naročila, štev. 5-3/10402/8-01, s katerim jih je obvestil o svoji odločitvi, priložil pa je tudi zgoraj navedeni sklep.

Vlagatelj je dne 16.1.2002 pisno zaprosil naročnika, naj mu posreduje obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00 - v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelja so zanimali predvsem odgovori na naslednja vprašanja:
1.) Vlagatelj v razpisni dokumentaciji ni zasledil možnosti delitve posameznih PE, v sklepu o priznanju sposobnosti pa je naročnik določene PE delil (Zasavje, šaleška dolina, Velenje z okolico, Koroška).
2.) V razpisni dokumentaciji je naročnik zapisal, da bo priznal sposobnost največ sedmim ponudnikom z največ zbranimi točkami, v sklepu pa je sposobnost priznal vsem dvanajstim ponudnikom.
3.) Ponudnik, ki se je prijavil za vse PE naročnika, v teh enotah nima lastne 24-urne intervencijske službe, ki bi omogočala takojšnje posredovanje. Enako velja tudi za nekatere druge ponudnike v posameznih PE.
4.) Vlagatelja zanima število točk, ki so jih dosegli posamezni ponudniki.

Naročnik je vlagatelju poslal obrazloženo obvestilo, štev. 5-3/10402/9-01, z dne 25.1.2002. V obrazloženem obvestilu naročnik navaja, da od dvanajstih prejetih ponudb naročnik ni zavrnil nobene ponudbe, ker so vse ponudbe izpolnjevale pogoje iz razpisne dokumentacije. Naročnik je izvedel ocenjevanje ponudb v skladu z 9. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, na podlagi tam opisanih meril, pri čemer so posamezni ponudniki prejeli naslednje število točk:

Ponudnik Ocenitev v točkah
â?? 100
â?? 77
â?? 63
â?? 87
â?? 34
... 57
... 56
... 28
... 63
â?? 54
... 43
â?? 63

Vsem navedenim ponudnikom je naročnik priznal usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila. V nadaljevanju naročnik odgovarja na vprašanja, ki mu jih je zastavil vlagatelj:
1.) V razpisni dokumentaciji naročnik ni prepovedal, da se ponudniki lahko prijavijo samo za del poslovne enote.
2.) Naročnik je zahteval ponudbe po območjih, zato je tudi ponudnike izbral po območjih, takšna izbira je v skladu z razpisom. Če bi naročnik priznal sposobnost sedmim ponudnikom za celotno Slovenijo, ne bi dobil za nekatera območja dveh prijav, kar je pogoj za uspešno izvedbo javnega naročila.
3.) Vsi ponudniki so podali izjavo, da imajo organizirano 24- urno intervencijsko službo.
4.) število točk je razvidno tega obvestila.

Vlagatelj je dne 4.2.2002 vložil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja naslednje kršitve naročnika: Ponudnik â?? ki je dobil najvišje (maksimalno) število točk, je med drugimi pogoji moral izpolnjevati tudi naslednja dva:
- število redno zaposlenih delavcev pri ponudniku registriranih na ZRSZV večje od 400 in
- za področja (poslovne enote â??) je moral ponudnik zagotavljati ustrezno intervencijo sam, brez podizvajalcev.
Po podatkih vlagatelja ponudnik â?? (v nadaljevanju: â??.) teh pogojev ne izpolnjuje. Dejstvo je, navaja vlagatelj, da podjetje â?? na dan 20.11.2001 ni imelo 400 ali več delavcev, registriranih pri ZRSZV. Dejstvo je tudi, trdi vlagatelj, da podjetje ... samo ne more izvajati storitev intervencije za področje vseh naročnikovih poslovnih enot. Vsako izvajanje drugih družb pa po 12. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l.RS, štev. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01; v nadaljevanju: ZGD) pomeni, da so ti izvajalci podizvajalci družbi, ki je oddala ponudbo. Vlagatelj meni, da je ponudnik â??. v ponudbi navedel zavajujoče podatke, kar je v skladu z besedilom iz razpisne dokumentacije razlog za izločitev ponudnika.
Vlagatelj je dne 11.2.2002 predložil tudi dokazilo o plačilu takse, v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, štev. 5-3/10402/10-01, z dne 18-2-2002, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je opravil ponovno preverjanje pravilnosti postopka oddaje javnega naročila in da je ponovno ugotovil:
1. Ponudnik â?? je predložil potrdilo ZRSZV, z dne 9.11.2002, da ima â??. in â?? pri zbornici vpisane 4 odgovorne osebe, 42 varnostnih tehnikov in 490 varnostnikov.
2. Ponudnik â??. je v izjavi, da posreduje tehnične možnosti za izvedbo naročila, zapisal, da ima s svojimi hčerinskimi podjetji 28 interventnih skupin za celotno območje Slovenije. Za PE Celje 3, PE Koper 3, PE Kranj 3, PE Ljubljana 9, PE Maribor in uprava â?? 3, PE Murska Sobota 2, PE Nova Gorica 2, PE Novo mesto 3. V izjavi ponudnik ... navaja, da se prijavlja na za razpisana območja skupaj s svojimi lastniško (večinsko) povezanimi podjetji, in sicer: â??. Glede na navedeno naročnik meni, da je njegova odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo utemeljena, saj naročnik ni v ničemer kršil določil ZJN-1.

Vlagatelj je dne 22.2.2002 obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila. V obvestilu vlagatelj navaja, da se je kot ponudnik na predmetnem javnem razpisu pritožil, ker je družba â??. prijavila za izvedbo razpisanih del podizvajalce kljub temu, da je bilo opravljanje del s podizvajalci v razpisni dokumentaciji prepovedano (točka Y in Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe). To dejanje je povzročilo, navaja vlagatelj, da ostali ponudniki podizvajalcev niso prijavili. Dejstvo, da je naročnik izbral izvajalca s prijavljenimi podizvajalci, je po vlagateljevem mnenju kršitev načela enakopravnosti ponudnikov, saj je naročnik z nezakonito zahtevo povzročil nezakonito dejanje in s tem razlikovanje med ponudniki. Vlagatelj obenem trdi, da je že sam pogoj, da se ponudniki ne smejo prijaviti s podizvajalci, diskriminatoren in v nasprotju s temeljnimi načeli zagotavljanja konkurenčnosti, kajti naročnik ne sme omejevati konkurenčnosti z uporabo diskriminatornih določil oziroma pogojev. Tako kot naročnik ne sme zahtevati, da ponudnik zaposli določenega podizvajalca, je po mnenju vlagatelja nezakonito tudi, da podizvajalce prepoveduje, ker za to ni nobenega razloga.

Naročnik je odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno reševanje. V spremnem dopisu, štev. 5-3/10402/12-01, z dne 27.2.2002, naročnik navaja, da je preveril dokumentacijo in ugotovil, da ni v ničemer kršil določil ZJN-1. Ponudnik â??. je namreč predložil potrdilo ZRSZV, z dne 9.11.2002 in izjavo, da imata â??. pri zbornici vpisane 4 odgovorne osebe, 42 varnostnih tehnikov in 490 varnostnikov. Na podlagi 41. člena ZJN-1 je naročnik v objavi razpisa v Uradnem listu RS in razpisni dokumentaciji določil pogoj, da v ponudbi ne smejo nastopati podizvajalci (naročnik je želel omejiti informacije o sistemu varovanja, ki ga uporablja, le na ponudnike), zato pa je navedel, da se lahko ponudniki prijavijo za določena območja, ki jih pokrivajo posamezne poslovne enote. Naročnik opozarja, da v skladu s 1. odstavkom 76. člena ZJN-1 ne sme izbrati ponudnika, če mu ne ostaneta dve pravilni ponudbi od dveh različnih kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. Naročnik tudi pojasnjuje, da v kolikor bi se prijavile Sintalove hčerinske družbe kot samostojni ponudniki, bi lahko bile pri izbiri izločene kot kapitalsko in upravljalsko povezane družbe, zato jih je naročnik smatral kot enovito ponudbo in ne kot ponudbo s podizvajalci. Glede na navedeno naročnik meni, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen, saj mu je bila priznana sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Na koncu naročnik opozarja, da se z izločitvijo kvalitetnega izvajalca naročniku zmanjša možnost za izbor kvalitetnega izvajalca, vlagatelj pa z neupravičeno izločitvijo konkurenta povečuje možnost svojega izbora.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročil ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik je v Razpisni dokumentaciji za fizično in tehnično varovanje (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel, da bo o priznanju usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila odločal na podlagi podatkov (listin), ki jih bodo predložili ponudniki na podlagi izpolnjenega obrazca za ugotavljanje usposobljenosti. Navedeni obrazec je zahteval predložitev 29-ih listin, ki vsaka zase predstavljajo pogoj v smislu 12. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1. V Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (9. točka) je naročnik tudi zapisal, da bo pri ocenjevanju ponudb za priznanje usposobljenosti v prvi fazi postopka upošteval naslednja merila:
â"˘ Kakovost izvajalca (30 točk)
A) za zadnjih pet let je potrebno priložiti pisno oceno naročnikov, da je ponudnik kvalitetno izvajal dela fizičnega in tehničnega varovanja
- ponudnik je kvalitetno opravil dela na najmanj 50 objektih enake ali podobne zahtevnosti (pošte, banke, zavarovalnice, trgovine) - 20 točk
- ponudnik je kvalitetno opravil dela na najmanj 30 objektih enake ali podobne zahtevnosti (pošte, banke, zavarovalnice, trgovine) - 10 točk
- ponudnik je kvalitetno opravil dela na najmanj 10 objektih enake ali podobne zahtevnosti, (pošte, banke, zavarovalnice, trgovine) - 5 točk
- ponudnik ni varoval podobnega objekta oziroma ni predložil ocene naročnika, ima pa dobre reference na trgu - 1 točka
B) Certifikat kakovosti ISO 9001 - 5 točk
C) Dokazilo o poslovni odličnosti izdano s strani ZRSZV - 5 točk
â"˘ število redno zaposlenih delavcev pri ponudniku registriranih na ZRSZV (20 točk)
- nad 400 delavcev 20 točk
- do 400 delavcev 15 točk
- do 300 delavcev 10 točk
- do 200 delavcev 5 točk
- do 100 delavcev 1 točka
â"˘ Obseg del (20 točk)
ponudnik ponuja fizično in tehnično varovanje za vse poslovne enote in upravo ( 9 enot) - 20 točk
ponudnik ponuja fizično in tehnično varovanje za 8 enot - 18 točk
ponudnik ponuja fizično in tehnično varovanje za 7 enot - 16 točk
ponudnik ponuja fizično in tehnično varovanje za 6 enot - 14 točk
ponudnik ponuja fizično in tehnično varovanje za 5 enot 12 točk ponudnik ponuja fizično in tehnično varovanje za 4 enote - 10 točk
ponudnik ponuja fizično in tehnično varovanje za 3 enote - 5 točk
ponudnik ponuja fizično in tehnično varovanje za 2 enoti - 3 točke
ponudnik ponuja fizično in tehnično varovanje za 1 enoto - 1 točka
â"˘ Ocenitev bonitet (30 točk)
dober, raste - 30 točk
dober, ni sprememb - 24 točk
tveganje, raste - 18 točk
tveganje, ni sprememb - 12 točk
brez bonitetnega poročila, ni znakov slabosti - 6 točk
veliko tveganje, pada - 0 točk
(Maksimalno število točk je 100.)
Na koncu besedila 9. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je zapisano še pravilo, po katerem naj bi naročnik priznal sposobnost vsem tistim ponudnikom, ki bodo dosegli 80 in več točk. V primeru, da bi dosegli 80 točk samo štirje ponudniki ali manj, bo naročnik priznal sposobnost sedmim ponudnikom z najvišjim doseženim številom točk.

V zvezi z zgoraj opisanim načinom ugotavljanja usposobljenosti ponudnikov je najprej potrebno ugotoviti, da razpisna dokumentacija na nobenem mestu ne zahteva (kot to trdi vlagatelj), da bi moralo biti število redno zaposlenih delavcev pri posameznem ponudniku, registriranih na ZRSZV, večje od 400. število redno zaposlenih delavcev pri posameznem ponudniku, registriranih na ZRSZV je (le) eno izmed štirih meril, s pomočjo katerih naj bi naročnik primerjal ponudnike zaradi priznanja usposobljenosti in na podlagi katerega je posamezni ponudnik lahko prejel od najmanj 1 točke (do 100 delavcev) do največ 20 točk (nad 400 delavcev). Kot je razvidno iz tabele "Ocenitev prijav po 9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe", ki je sestavni del "Poročila o priznanju sposobnosti ponudnikom po omejenem postopku za fizično in tehnično varovanje za dobo dveh let", štev. 5-3-/10402/6-01, z dne 10.1.2002 (v nadaljevanju: Poročilo), je vlagatelj za 337 prijavljenih delavcev prejel 15 točk, ponudnik â??. pa za 536 prijavljenih delavcev 20 točk. Glede na število prijavljenih delavcev, ki sta jih oba ponudnika navedla v svojih ponudbah, je prejeta ocena skladna z opisom načina uporabe navedenega merila v razpisni dokumentaciji. Vendar pa je ob doslej navedenem potrebno upoštevati tudi dejstvo (na katero opozarja vlagatelj in čemur ne oporeka niti naročnik), da je ponudnik â??. v svoji ponudbi predložil Potrdilo o vpisu odgovornih oseb, varnostnikov in varnostnih tehnikov v evidenco ZRSV (potrdilo ZRSV, štev. 2145-IP-MB/2001), ki se ne nanaša le na družbo â??. (za katero je iz ponudbene dokumentacije razvidno, da se je edina formalno prijavila na predmetni razpis), ampak tudi na družbo â??. (slednja pa se na predmetni razpis uradno ni prijavila). V nadaljevanju je morala zato Državna revizijska komisija ugotoviti, ali je navedeno dejstvo vplivalo na odločitev naročnika o priznanju usposobljenosti ponudniku â??

Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije ponudnika .. (bonitetno poročilo in predstavitveni prospekt podjetja â??), je družba ... ena od družb, ki so poslovno povezane s ponudnikom ... Ponudnik â??. se v predstavitvenem prospektu, ki ga je priložil k svoji ponudbi ter na spletni strani â?? (dne 8.3.2002) predstavlja kot â??, ki "â?? združuje podjetja v kapitalski lasti delniške družbe â?? je razdeljen na podjetja, ki so samostojne pravne osebe. Matična družba â?? je v vseh podjetjih udeležena z upravljalskim deležem. Koncern vodi upravni odbor, katerega člani so vsi direktorji podjetij s predsednikom in podpredsednikom koncerna na čelu." Kot je razvidno iz predstavitvenega materiala in spletnih strani, so v koncern povezane naslednje družbe:
â??

Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja in njegovih spletnih strani â?? je razvidno, da vlagatelj posluje v okviru Poslovnega sistema â??, ki "â??vključuje šest samostojnih podjetij, ki so medsebojno kapitalsko in predvsem poslovno tesno povezana." Po podatkih na vlagateljevi spletni strani so v navedeni poslovni sistem povezane naslednje družbe:
â??

Iz vsega navedenega je razvidno, da oba ponudnika poslujeta v okviru ekonomskih povezav, ki jih je mogoče označiti kot povezane družbe v smislu določila 460. člena ZGD. V 460. členu ZGD je določeno, da se za povezane družbe štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako:
- da ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
- da je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba);
- da so koncernske družbe;
- da sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi;
- da so povezane s podjetniškimi pogodbami.
Po ZGD se za povezane družbe štejejo pravno samostojne družbe, ki so med seboj povezane bodisi s kapitalom ali s podjetniškimi pogodbami. Za povezane družbe v smislu ureditve ZGD je značilno, da predstavljajo le obliko ekonomske povezave med (navzven) samostojnimi podjetji, ki po svoji formalni strukturi ostajajo (vsako podjetje zase) samostojne pravne osebe. Značilnost povezanih družb (ne glede na intenzivnost njihovih medsebojnih povezav) je, da vedno ostanejo pravno samostojne družbe in da (niti kapitalske in/ali upravljalske, niti pogodbene) povezave med njimi ne privedejo do nove pravnoorganizacijske oblike, ki bi terjala posebno statusnopravno ureditev ali posebno strukturo organov. Povezane družbe so v tem smislu samo poseben ekonomski in pravni fenomen, za katerega je sicer značilna ekonomska enotnost, v pravnem pogledu pa te enotnosti ni, kajti povezava med družbami nima lastne pravne osebnosti, nima svojih delničarjev in ne svojih organov.

ZJN-1 v 4. točki 1. odstavka 3. člena določa, da je ponudnik "dobavitelj ali izvajalec, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba". V skladu z ZJN-1 je ponudnik tista oseba, ki predloži ponudbo. Zakon pojasnjuje, da je ponudnik lahko (le) fizična ali pravna oseba - to je takšna organizacija, ki je po pravnem redu lahko nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu. ZGD v 2. členu (Pravna osebnost) določa, da so vse družbe, razen tihe družbe, pravne osebe ter da so družbe kot pravne osebe lahko lastniki premičnin in nepremičnin, da lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter da lahko tožijo ali so tožene. ZGD ohranja tradicionalno strukturo pravne osebnosti tudi tam, kjer zaradi lastninske prepletenosti nastopi gospodarska združitev (npr. pri povezanih družbah po 7. poglavju II. dela ZGD). Družbe kljub lastninski in upravljalski povezanosti ohranjano lastnost samostojne pravne osebe.

Ob upoštevanju vsega spredaj navedenega vlagatelj po mnenju Državne revizijske komisije pravilno opozarja na zahtevo naročnika, ki je v razpisni dokumentaciji zapisal, da mora ponudnik dela in naloge, ki so predmet razpisa izvajati sam, brez pogodbenih partnerjev oziroma podizvajalcev (28. točka v Obrazcu za ugotavljanje usposobljenosti). Navedeno zahtevo je naročnik še pred javnim odpiranjem ponudb pojasnil tudi v dopisu zainteresiranim ponudnikom, štev. 5-3/10402/4-01, z dne 13.11.2001 (odgovori na vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo), kjer je na vprašanje, ali podizvajalci res niso dovoljeni in ali lahko ponudnik zahtevano izjavo nadomesti z izjavo, da bo dela (glede na to, da gre za področje cele Slovenije) izvajal s podizvajalci, odgovoril: "Podizvajaci niso dovoljeni, zato pa je predvidena prijava za posamezno območje, po poslovnih enotah Pošte Slovenije." Poleg navedene zahteve je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval tudi opis tehničnih zmožnosti za izvedbo posla (8. točka), opis sposobnosti zaposlenih za izvedbo posla (10. točka), kot tudi izjave, da bo izvajal dela z delavci, ki so pri njem v rednem delovnem razmerju (20. točka), z lastnim 24-urnim dežurnim centrom za vsako PE, za katero se prijavlja (21. točka) in z lastno 24-urno intervencijsko službo, ki omogoča takojšnje posredovanje v primeru sprožitve alarmnega sistema ali kakršnega koli drugega izrednega dogodka na varovanem objektu (22. točka).

Iz ponudbe ponudnika â?? je razvidno, da se je prijavil za vseh devet razpisanih sklopov (lokacij), ki jih je (z naknadnimi pojasnili k razpisni dokumentaciji, z dne 7.11.2001 - odgovor na vprašanje štev. 3) določil naročnik. Navedeni ponudnik se je na obravnavani razpis prijavil izključno v lastnem imenu in za svoj račun (obrazec Ponudba), zato je tudi večino listin, ki so bile zahtevane v Obrazcu za ugotavljanje usposobljenosti (točke 1 do 7, 9, 11 do 19, 24 do 27 in 29 predložil samo v imenu svojega podjetja (družbe). Vkljub temu, da je ponudnik â??. podal ponudbo izključno v lastnem imenu in za svoj račun, pa se je v listinah, ki jih je predložil na podlagi zahtev iz 8., 10., 20., 21., 22., 23. in 28. točke, obenem tako ali drugače skliceval tudi na svoje povezane družbe, in sicer v smislu opisov tehničnih in/ali kadrovskih zmogljivosti za izvedbo predmetnega javnega naročila - ne da bi za katerokoli od navedenih družb predložil kakršnokoli listino, ki bi zadevala njihovo sodelovanje na predmetnem razpisu. Ker gre pri poslovno povezanih družbah v okviru koncerna â??, kot je že bilo ugotovljeno, za pravno samostojne družbe, je možno ponudbo ponudnika â??. v tem delu pravno razumeti samo tako (kot pravilno opozarja vlagatelj), kakor da se sklicuje na zmogljivosti svojih potencialnih partnerjev pri izvedbi javnega naročila oziroma svojih podizvajalcev.

Za razliko od podjetja â?? se je vlagatelj na obravnavanem razpisu prijavil samo za štiri razpisane sklope (lokacije), in sicer: Uprava .., PE Maribor, PE Murska Sobota, PE Celje in PE Ljubljana. Tudi vlagatelj je podal ponudbo izključno v svojem imenu in za svoj račun, pri čemer pa se je v vseh relevantnih listinah skliceval izključno na lastne zmogljivosti za izvedbo predmetnega javnega naročila - torej tako, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila (Poročilo in priložena ocenjevalna tabela), je naročnik pri odločanju o priznanju usposobljenosti ponudnika â??. upošteval vse podatke iz predloženih listin o izpolnjevanju zahtev iz 8., 10., 20., 21., 22., 23. in 28. točke Obrazca za ugotavljanje usposobljenosti, in sicer tako, kakor da se nanašajo izključno na navedenega ponudnika. Naročnik je torej ponudbo ponudnika â??. obravnaval kot skupno ponudbo vseh njegovih (v ponudbi navedenih) povezanih družb, pri čemer pa je spregledal, da se je kot ponudnik na razpis v resnici prijavila izključno družba ... Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je bil ponudnik ... v tem postopku obravnavan drugače (ugodnejše) kot preostali ponudniki. Naročnik je namreč s tem, ko je pri ugotavljanju usposobljenosti navedenega ponudnika za izvedbo obravnavanega javnega naročila (poleg njegovih lastnih zmogljivosti) upošteval tudi prijavljene (tehnične in kadrovske) zmogljivosti njegovih povezanih družb (ki pa se formalno niso prijavile na predmetni razpis), prekršil lastno zahtevo, ki jo je postavil v razpisni dokumentaciji - to je zahtevo, da mora ponudnik razpisana dela izvajati sam, brez pogodbenih partnerjev (podizvajalcev). Na ta način je naročnik obenem prekršil tudi določilo 7. člena ZJN-1 (Načelo enakopravnosti ponudnikov), ki med drugim zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je zgoraj navedena kršitev naročnika le delno vplivala na priznanje usposobljenosti ponudnikov za izvedbo obravnavanega javnega naročila. Takšni ugotovitvi v prid govori dejstvo, da je naročnik (potem ko je ugotovil, da sta po opravljenem ocenjevanju samo dva od dvanajstih ponudnikov zbrala zahtevanih 80 točk) postopal v skladu s pravilom, ki ga je zapisal v 9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in po katerem naj bi naročnik, v primeru, da bi dosegli 80 točk samo štirje ponudniki ali manj, priznal sposobnost sedmim ponudnikom z najvišjim doseženim številom točk. Navedeno je imelo za posledico, da je naročnik (ki je v obravnavanem primeru ugotavljal usposobljenost ponudnikov po posameznih razpisanih sklopih oziroma lokacijah) priznal usposobljenost vsem dvanajstim ponudnikom, in sicer za vse tiste sklope (lokacije) za katere so oddali svoje ponudbe. Od vseh ponudnikov v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila je za vlagatelja sporno priznanje usposobljenosti le enemu od prijavljenih ponudnikov (â??.), ne pa tudi vsem preostalim. Iz navedenega razloga, kot tudi zato, ker v tem revizijskem postopku ugotovljene nepravilnosti zadevajo izključno enega ponudnika (â??), je Državna revizijska komisija sklenila, da ni potrebno razveljaviti odločitve naročnika o priznanju usposobljenosti vsem ponudnikom v celoti, saj je ugotovljene nepravilnosti mogoče odpraviti že z razveljavitvijo tistega dela postopka, ki se nanaša na priznanje usposobljenosti ponudniku ... Ob navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi pooblastila iz 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZJN-1 odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija pa ni mogla slediti predlogu vlagatelja, po katerem naj bi bilo potrebno ponudbo ponudnika â??. v celoti izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagateljevo trditev, da je ponudnik â??. v ponudbi navedel zavajajoče podatke, kar naj bi bil po vlagateljevem mnenju v skladu z 8. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe razlog za izločitev njegove ponudbe, je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno zavrniti. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, ponudnik â??. ni v ničemer prikrival svojih poslovnih povezav ali kakorkoli drugače lažno predstavljal svojih zmogljivosti za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročniku je bilo dejansko stanje v zvezi s pravnim statusom ponudnika â??. in njegovih povezanih družb ves čas znano in v zvezi s temi okoliščinami naročnik ni bil v ničemer zaveden. Pač pa je naročnik ob znanem dejanskem stanju ponudbo navedenega ponudnika napačno obravnaval kot skupno ponudbo povezanih družb, čeprav se je ponudnik â??. na razpis formalno prijavil izključno v lastnem imenu in na svoj račun. Gre torej za napačno pravno sklepanje naročnika in ne za lažno oziroma zavajajoče predstavljanje relevantnih informacij s strani ponudnika â??., ki bi lahko bilo razlog za izločitev njegove ponudbe iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

V skladu z 2. odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker se je ponudnik â?? prijavil za vse sklope (lokacije) predmetnega javnega naročila in mu je naročnik (ob upoštevanju relevantnih listin, ki pa se ne nanašajo samo na navedenega ponudnika, ampak tudi na njegove povezane družbe, ki se na razpis niso prijavile) nepravilno priznal usposobljenost za vse sklope (lokacije), bo moral naročnik v ponovljenem postopku ponovno proučiti ponudbo navedenega ponudnika. Pri tem bo moral naročnik upoštevati samo zmogljivosti na razpis prijavljene družbe â??. (ne pa tudi zmogljivosti v ponudbeni dokumentaciji navedenih povezanih družb). Po pregledu ponudbene dokumentacije ponudnika â??. bo moral naročnik v skladu s pravili iz 9. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe oceniti, za katere od razpisanih sklopov (lokacij) obravnavanega javnega naročila, na katere se je navedeni ponudnik prijavil, je le-temu (glede na izpolnjevanje pogojev iz Obrazca za ugotavljanje usposobljenosti) mogoče priznati usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??






â??

Natisni stran