018-032/02-1

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za upravljanje večnamenske športne dvorane â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??, ki ga zastopa odvetnica â??, (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov â??, ki ju zastopa odvetnica â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za upravljanje večnamenske športne dvorane â??, katerega javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila objavil dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-... Dne 12.12.2001 je bila na 28. seji Občinskega sveta â?? imenovana komisija za izbiro izvajalca v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (v nadaljnjem besedilu: komisija). Iz zapisnika javnem odpiranju, št. 621-14/01, z dne 21.12.2001, je razvidno, da sta prispeli dve pravilni ponudbi. Dne 27.12.2001 je naročnik z obvestilom o izbiri izvajalca, št. 621-14/01, obvestil oba ponudnika, da je za upravljanje večnamenske športne dvorane izbral ponudnika â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).
Dne 08.01.2002 je vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Naročnik je zahtevano obrazloženo obvestilo posredoval vlagatelju dne 17.01.2002.
Vlagatelj je dne 01.02.2002 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, z dne 31.01.2002. V njem navaja, da je bilo v zapisniku o javnem odpiranju, z dne 21.12.2001 navedeno, da bodo ponudniki le-tega prejeli po pošti v roku 15 dni po odpiranju. Pri tem navaja, da zapisnik nima vsebine in oblike, kot je določeno v Navodilu o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001).
Vlagatelj je dne 29.12.2001 prejel obvestilo o izbiri izvajalca, št. 621-14/01, z dne 27.12.2001, v katerem je navedeno, da se obrazložitev izbora nahaja v zapisniku o delu komisije. Tega zapisnika vlagatelj po njegovih trditvah ni prejel, niti mu ni bil predložen na vpogled. Obvestilo o izbiri izvajalca je podpisal predsednik komisije g. N. š., ki pa za to ni pristojen. V skladu s 76. členom ZJN-1 lahko v postopku oddaje javnega naročila najugodnejšega ponudnika izbere le naročnik, ne pa s strani naročnika imenovana komisija. V skladu s tretjim odstavkom 21. člena ZJN-1 lahko naročnik imenuje komisijo za ocenitev ponudb, ki mu predlaga izbor najugodnejšega ponudnika. Sklep o izbiri pa mora sprejeti naročnik in o tem obvestiti ponudnike. Glede na to, vlagatelj meni, da je od izdaje obvestila o izbiri izvajalca, št. 621-14/01, z dne 27.12.2001, postopek javnega razpisa v nasprotju z določili ZJN-1.
Vlagatelj dalje navaja, da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da mora imeti ponudnik ustrezno registracijo za opravljanje storitev upravljanja in da mora v primeru, da v ponudbi predvidi podizvajalca, predložiti pogodbo o skupnem nastopu skupine ponudnikov za izvedbo predmetnega naročila. Vlagatelj meni, da je predmet javnega razpisa med drugim tudi opravljanje gostinske dejavnosti, za katero pa izbrani ponudnik ni ustrezno registriran. Kot podizvajalca za ta del predmetnega javnega razpisa naj bi izbrani ponudnik navedel družbo â??, ki pa ni predložil izpiska iz sodnega registra, niti ustreznega pravnega akta - pogodbo o skupnem nastopu skupine ponudnikov, kot je izrecno navedeno v razpisni dokumentaciji. Glede na to, bi moral naročnik v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka.
Vlagatelj dalje navaja, da je svoje cene oblikoval na podlagi cen dosedanjega upravitelja. Skupni obratovalni stroški v letu 2000 so znašali 24.377.784,00 SIT, cena storitve upravljanja cele telovadnice je znašala npr. 5.309,00 SIT, izbrani ponudnik je ponudil ceno 3.800.000, po korekciji pa celo 2.900,00 SIT, kar je za 50% ceneje od dosedanjega izvajalca. Letna ponudbena cena izbranega izvajalca znaša samo 7.500.000,00 SIT, s katero po mnenju vlagatelja, ne bo mogel pokriti stroškov upravljanja, še zlasti zaradi izrecnega pogoja naročnika v javnem razpisu, da bo moral izvajalec iz naslova oddaje objekta oziroma od najemnin odvajati v proračun naročnika 5.000.000,00 SIT letno oziroma 2.500.000,00 SIT polletno. Vlagatelj meni, da je ponudbena cena izbranega ponudnika v nasprotju s predpisi o varstvu konkurence, saj je nesorazmerna normalnim cenam na trgu, zaradi česar je kršeno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (prvi odstavek 5. člena ZJN-1). Naročnik bi moral tako ponudbo v skladu s 53. členom ZJN-1 zavrniti ali zahtevati od ponudnika podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe.
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik v obrazloženem obvestilu ni pojasnil ocenjevanja pri merilu pod točko 3 - vizija celotne izkoriščenosti objekta in sicer zakaj je izbrani ponudnik dobil maksimalno število točk, če ni ponudil gostinskih storitev, pri merilu pod točko 4 ni razvidno število točk, ki jih je dobil vlagatelj, pri merilu pod točko 5 je število točk enako številu referenc, pri merilu pod točko 6 ni razvidno število točk, ki jih je dobil vlagatelj za daljši čas plačila.
Vlagatelj še opominja, da ne razpolaga s pooblastilom iz katerega bi bilo razvidno kakšna pooblastila ima komisija. Pri tem pa mu ni jasno ali gre v zadnjem odstavku obvestila komisije za predlog naročniku ali za sklep komisije.
Glede na navedeno vlagatelj meni, da postopek oddaje javnega naročila ni bil izveden v skladu z ZJN-1 in zahteva revizijo tega postopka.

Naročnik je s sklepom, z dne 18.02.2002, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da je komisija opravila javno odpiranje ponudb in obema ponudnikoma poslala zapisnik o odpiranju. Vendar naročnik meni, da v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN za kršitve, ki jih je vlagatelj izvedel pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, ne more vložiti zahtevka za revizijo. Zato je v tem delu zahtevek za revizijo prepozen. Glede očitka vlagatelja, da ni dobil zapisnika o delu komisije, naročnik navaja, da ZJN-1 nikjer ne predvideva, da mora naročnik oziroma komisija poslati vlagatelju zapisnik o njenem delu. Prav tako ni predvideno, da mu mora biti zapisnik predložen na vpogled. ZJN-1 v 78. členu predvideva samo pisno poročilo, ki mora vsebovati obligatorne elemente, na podlagi tega poročila pa se nemudoma v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 ponudnike obvesti o oddaji naročila. Naročnik je obvestil oba ponudnika, prav tako pa mu je v predpisanem roku poslal obrazloženo obvestilo v skladu z 79. členom ZJN-1. Prav tako ne držijo navedbe vlagatelja v zvezi s pooblastili, ki jih je v konkretnem javnem naročilu imela komisija. Občinski svet Občine â??je imenoval na svoji 28. redni seji dne 12.12.2001 komisijo za izbiro izvajalca za upravljanje večnamenske dvorane, s tem je bilo dano jasno pooblastilo komisiji, da izvede postopek in izbere izvajalca za upravljanje dvorane. Ponudniki so bili tudi v razpisni dokumentaciji jasno seznanjeni pod točko III, da bodo o rezultatu izbora najugodnejšega ponudnika bili obveščeni s strani imenovane komisije. Vlagatelj tudi na ta del razpisne dokumentacije ni reagiral, zato je tudi v tem delu zahtevek za revizijo v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozen.
Naročnik je vlagatelju že v obrazloženem obvestilu navedel, da predmet javnega naročila ni bilo opravljanje gostinske dejavnosti, temveč upravljanje športne dvorane â??. Za kakšne namene bi izbrani ponudnik oddal v najem lokale, ki se v objektu nahajajo, ni v pristojnosti naročnika, očitno pa je vlagatelj povzel trenutno obstoječe stanje najetih lokalov, ki pa niso bila nikjer izražena v razpisni dokumentaciji.
Prav tako ne držijo navedbe, da se je izbrani ponudnik prijavil s podizvajalci za opravljanje navedene gostinske dejavnosti, zato očitki, da bi bilo treba izbranega ponudnika iz navedenih razlogov v skladu z 41. členom ZJN-1 izločiti, ne držijo. Po ponovnem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da ustreza razpisanim pogojem. Naročnik ni kršil načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, kot mu to očita vlagatelj. Dejstvo je, da je izbrani ponudnik ponudil nižjo ceno in boljše pogoje kot vlagatelj, ki je, kot je sam priznal, izhajal iz obstoječih cen storitev upravljanja. Poudariti je potrebno, da so cene storitev upravljanja bile vedno razobešene v samem objektu ter so tako bile transparentne. Iz tega razloga so neutemeljeni očitki, da je izbrani ponudnik ponudil nesorazmerno nižjo ceno od normalnih cen na trgu, saj so za vlagatelja očitno normalne cene na trgu le tiste, ki so do sedaj veljale za obstoječo dvorano. Izbrani ponudnik bo moral svojo pogodbeno obveznost zavarovati tudi z bančno garancijo, kot je že sedaj zavaroval svojo ponudbo z bančno garancijo za resnost ponudbe, zato naročnik v tej fazi nikakor ne more dvomiti v ponujeno ceno. Naročnik navaja, da 53. člen ZJN-1 jasno določa, da mora naročnik v primeru, kadar bi ponudbo z neobičajno nizko ceno zavrnil, pred tem od ponudnika pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe. Zakonska dikcija je jasna in ne predvideva, da mora naročnik v primeru neobičajno nizke cene, takšno ponudbo zavrniti, kot si to razlaga vlagatelj.
V obrazloženem obvestilu je naročnik v skladu z 79. členom ZJN-1 obvestil vlagatelja o vseh točkah, ki jih zakon predvideva za obrazloženo obvestilo. Obrazložena pa so bila v celoti tudi vsa merila, tako da je lahko vlagatelj pri vsakem merilu nesporno videl, kako je bila obravnavana njegova ponudba. Iz vsega navedenega izhaja, da je zahtevek za revizijo vlagatelja v celoti neutemeljen in da je naročnik v celoti izvedel postopek v skladu z določili ZJN-1 ter opravil izbor na podlagi objavljenih in obrazloženih meril, ves postopek pa je vodila za to pooblaščena komisija za izbiro izvajalca za upravljanje večnamenske dvorane. Naročnik je vlagatelja pozval, da v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.
Vlagatelj je dne 25.02.2002 naročnika na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil, da vztraja pri nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je dne 27.02.2002 Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.
Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: 018-32/02-23-245, z dne 28.02.2002, naročnika skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila, da dokumentacijo dopolni še z originalno dokumentacijo, kot so jo prejemali potencialni ponudniki in z dokazilom o prejemu zapisnika o javnem odpiranju. Naročnik je zahtevano dokumentacijo Državni revizijski komisiji posredoval dne 05.03.2002.
Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, dodatne dokumentacije naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da zapisnik o javnem odpiranju, št. 621-14/01, z dne 21.12.2001, nima vsebine in oblike v skladu z Navodilom o postopku odpiranja ponudb in ugotovila, da ima vse obvezne dele zapisnika v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega navodila in sicer vsebuje zaporedni številki ponudb, nazive ponudnikov in cene iz posamezne ponudbe. Pri tem je potrebno opozoriti, da je določba zapisnika, da bodo ponudniki prejeli zapisnik o odpiranju ponudb po pošti v roku 15 dni od dneva javnega odpiranja ponudb, v nasprotju z določilom tega navodila, ki v zadnjem odstavku 6. člena izrecno določa, da ga "mora naročnik v treh dneh poslati vsem ponudnikom. Naročnik lahko že po končanem odpiranju ponudb izroči kopijo zapisnika pooblaščenemu predstavniku ponudnika, prisotnemu na odpiranju, kar ta potrdi s svojim podpisom.". Iz dodatnih pojasnil naročnika, ki jih je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pridobila Državna revizijska komisija, pa je sicer razvidno, da je naročnik zapisnik o javnem odpiranju predstavnikoma ponudnikov izročil po samem javnem odpiranju ponudb in vlagateljeva navedbe v tej zvezi niso utemeljene.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da zapisnika o delu komisije, na katerega se sklicuje naročnik v obvestilu o izbiri izvajalca, št. 621-14/01, z dne 27.12.2001, ni prejel, niti mu ni bil predložen na vpogled. Državna revizijska komisija iz predložene dokumentacija ugotavlja, da bi bilo mogoče omenjeni zapisnik o delu komisije šteti za poročilo o oddaji javnega naročila, ki ga je naročnik dolžan v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 sestaviti o vsakem oddanem naročilu. Omenjena določba določa tudi minimalne obvezne vsebine tega poročila. Drugi odstavek 78. člena ZJN-1 pa določa, da mora naročnik "na podlagi poročila iz prvega odstavka nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila". Zakon torej ne zahteva, da mora naročnik posredovati celotno pisno poročilo o opravljenem ocenjevanju prispelih ponudb vsem ponudnikom. ZJN-1 pa tudi ne določa obvezne vsebine obvestila o oddaji javnega naročila. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta vlagateljeva navedba v tej povezavi neutemeljena.
Dalje je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je obvestilo o izbiri izvajalca, št. 621-14/01, z dne 27.12.2002, podpisal g. N. š., ki pa za to ni pristojen in pri tem ugotovila, da je bilo obvestilo res podpisano z njegove strani, v vlogi predsednika komisije, da pa ga je naročnik s tem, ko je izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 17.02.2002, nesporno odobril in s tem konvalidiral. Pri tem pa je potrebno pritrditi naročniku, ki navaja, da so bili ponudniki tudi sicer v razpisni dokumentaciji pod točko III jasno seznanjeni, da bodo bili o rezultatu izbora najugodnejšega ponudnika obveščeni s strani imenovane komisije.
Državna revizijska komisija je presojala tudi vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik nima ustrezne registracije za opravljanje storitve predmetnega javnega razpisa, katere del naj bi bila tudi gostinska dejavnost. Podizvajalec izbranega ponudnika â?? pa ni predložil dokazila o registraciji, niti ni predložil pogodbe o njunem skupnem nastopanju na predmetnem javnem razpisu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v C - Vsebina ponudbe in drugi razpisni pogoji, v točki II, pod prilogo 5 zahteval, da ponudnik posreduje dokazilo ponudnika in z njim povezanih družbenikov o registraciji pri pristojnem organu. Pri tem navaja, da je po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti obvezen pogoj za prijavo na razpis vsaj ena izmed naštetih dejavnosti: 92.61 - obratovanje športnih objektov in 70.32 - upravljanje z nepremičninami za plačila ali po pogodbi. Predmet javnega naročila pa je razviden že iz objave javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. 95-96, in ga naročnik kasneje z razpisno dokumentacijo ni spremenil. Naročnik je v 2. točki objave javnega razpisa določil, kaj obsega predmet razpisa in sicer:
1. zagotavljanje pogojev za uporabo in nemoteno izvajanje pouka športne vzgoje in interesnih dejavnosti Oš â??, VVZ â??, Gš ..a in drugih vzgojno - izobraževalnih zavodov,
2. zagotavljanje pogojev za uporabo in izvajanje letnih programov športa vseh tistih športnih društev in njihovih združenj, ki izvajajo nacionalnih program športa in se sofinancirajo iz občinskega proračuna na podlagi letnih pogodb,
3. zagotavljanje pogojev za izvedbo javnih prireditev, katerih organizator, sofinancer ali plačnik je Občin â??,
4. zagotavljanje prostorskih pogojev za delovanje Zveze športnih društev .., Zveze kulturnih društev in Območne izpostave JS RS KD,
5. tržno oddajo objekta za različne dejavnosti v skladu z določeno namembnostjo prostorov.
Iz ponudbe izbranega ponudnika je iz rednega izpiska iz sodnega registra, na dan 06.12.2001, razvidno, da je registriran za dejavnost 70.32 - upravljanje z nepremičninami za plačila ali po pogodbi, kar v celoti ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pa tudi ni mogoče razbrati, da bi za kateri koli del razpisanih storitev predvidel podizvajalca oziroma skupnega ponudnika, zato so vlagateljeve navedbe v tej zvezi neutemeljene.
Državna revizijska komisija je nato preverila navedbo vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajni nizko ceno. ZJN-1 v 10. točki prvega odstavka 3. člena definira pojem "neobičajno nizka cena" kot ceno iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 pa glede "neobičajno nizke cene" določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti.". Naročnik torej ni z zakonom zavezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (neobičajno) nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in naročnik mora biti odločen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. (O tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon molči, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika). Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika!) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". V obravnavanem primeru naročnik ni ocenil, da je ponudbena cena, ki jo je ponudil prvi izbrani ponudnik, "neobičajno nizka", ampak je ugotovil, da je ponudbena cena izbranega ponudnika najugodnejša. Iz zapisanega sledi, da je vlagateljeva navedba neutemeljena.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila vlagateljevo navedbo v zvezi z ocenjevanjem ponudb. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da iz obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, ki mu ga je posredoval naročnik ni jasno razvidno, na kakšen način je opravil ocenjevanje ponudb. V razpisni dokumentaciji je naročnik v prilogi B- Merila za izbor določil, da bo ponudbe ocenjeval na podlagi naslednjih meril:
1. celostna vizija izkoriščenosti objekta z vsebinsko - programskim in terminskim načrtom zasedenosti po posameznih prostorih - vrednost merila 10 %, (izdelana naj bo za celoto - pregledno v obliki tabel za vse uporabne prostore objekta; posebej terminski plan za en teden, za en mesec in za čas enega leta),
2. strokovna usposobljenost in kadrovska sestava ponudnika za izvedbo predmetnega naročila - vrednost merila 10 %, (navesti imena in priimke ter njihovo strokovno izobrazbo z ustreznimi fotokopijami dokazil vseh kadrov ponudnika ali njegovih podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila). Pri stopnjah izobrazbe upoštevati: (končana Oš, poklicna šola, štiriletna srednja šola/gimnazija, višja šola, visoka šola),
3. reference in dosedanje izkušnje ponudnika pri opravljanju storitev upravljanja s pokritimi športnimi objekti - vrednost merila 10 %, (našteti športne ali primerljive (javne ali poslovne nad 1000 m2) objekte iz obdobja zadnjih 5 let in priložiti ustrezno pogodbo o upravljanju ali potrdilo naročnika oz. lastnika objekta). Upoštevale se bodo samo potrjene reference,
4. višina sredstev iz naslova tržnih oz. komercialnih dejavnosti, ki jih bo izvajalec upravljanja letno odvajal na naslov naročnika - vrednost merila 15 %, (navesti višino sredstev v SIT za predvideno časovno obdobje enega leta). Izvajalec upravljanja mora naročniku zagotavljati najmanj 5 mio SIT letno, lahko pa ponudi več,
5. morebitne druge dodatne storitve ali finančne ugodnosti ponujenih predlogov ponudnika - vrednost merila 5 %, (navesti tako, da bodo na osnovi ponudbe lahko finančno merljive (večji obseg zavarovanja objekta, tekočega vzdrževanja, ipd. - za obdobje enega leta, sicer pa naj se ne podvajajo s prejšnjo ali kako drugo alineo teh meril),
6. cena na uro storitve upravljanja športne dvorane za čas šolskega programa in čas programa športnih društev in klubov, ki izvajajo letni nacionalni program športa ter javnih prireditev, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna - vrednost merila 50 %, (cena zajema najemnino in vse obratovalne stroške ter stroške upravljanja za 1 uro in naj bo določena za čas veljavnosti 1 koledarskega leta, upoštevaje šolsko leto in ligaško tekmovalno sezono in sicer tako, da se po izpolnjenem celotnem obrazcu prostorskih postavk določi ceno za posamezne prostore po namembnosti.) Maksimalno število točk po tem kriteriju je 50. Ponudniki dobijo ustrezno število točk v sorazmernem deležu glede na izračunano najnižjo ponudbeno vrednost izmed prejetih ponudb.
Naročnik je v obrazloženem obvestilu, z dne 17.01.2002, navedel, kako je ocenil pridobljeni ponudbi:
1. pri merilu celostna vizija izkoriščenosti objekta z vsebinsko-programskim in terminskim načrtom zasedenosti po posameznih prostorih, je vlagatelj dobil 10 točk, izbrani ponudnik pa 5 točk,
2. pri merilu strokovna usposobljenost in kadrovska sestava ponudnika za izvedbo predmetnega naročila, je glede na svojo ponudbo dobil izbrani ponudnik maksimalno število točk,
3. pri merilu reference in dosedanje izkušnje ponudnika pri opravljanju storitev upravljanja s pokritimi športnimi objekti, je maksimalno število točk dosegel izbrani ponudnik, saj se je izkazal z 10 referencami, 2 točki pa je dobil vlagatelj, ki se je izkazal z 2 referencama,
4. pri merilu višina sredstev iz naslova tržnih oz. komercialnih dejavnosti, ki jih bo izvajalec upravljanja četrtletno oz. letno odvajal na naslov naročnika, je boljšo ponudbo ponudil izbrani ponudnik in tako dosegel 15 točk, saj je ponudil 5 mio SIT + 2,5 mio SIT, vlagatelj pa 0 točk, saj je v variabilnem delu ponudil 30% čistega dobička,
5. pri merilu morebitne druge dodatne storitve ali finančne ugodnosti ponujenih predlogov ponudnika, je maksimalno število točk dobil izbrani ponudnik (5x brezplačna uporaba dvorane za potrebe naročnika v vrednosti 1,2 mio SIT, izgradnja dodatnega vhoda v dvorano z Zasavske smeri v vrednosti 3 mio SIT in brezplačen razstavni prostor), vlagatelj pa je ponudil le 45-dnevi plačilni rok,
6. pri merilu cena na uro storitve upravljanja športne dvorane za čas šolskega programa in čas programa športnih društev in klubov, ki izvajajo letni nacionalni program športa ter javnih prireditev, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, je večje število točk dobil izbrani ponudnik in sicer maksimalno število 50 točk, saj je ponudil povprečno ceno 6.829,09 SIT/korekcija 2.294,77 SIT. Vlagatelj pa je dobil 31 točk.
Iz navedenega je naročnik zaključil, da je izbrani ponudnik dosegel 80 točk, ponudnik pa 43 točk. Državna revizijska komisija je pri ocenjevanju ugotovila tudi računsko napako naročnika, saj je izbrani ponudnik v seštevku dosegel 95 točk in ne 80, kot je to zapisal naročnik.
ZJN-1 v drugem odstavku 50. člena določa, da "morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.", v tretjem odstavku 50. člena ZJN-1 pa določa, da mora "naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril.".
Tudi Odredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99) v 3. členu glede dokumentacije, ki jo mora vsebovati ponudba, navaja, da morajo biti merila navedena vrednostno, kjerkoli je to možno (10. točka). Naročniki morajo torej v postopkih oddaje javnih naročil, kjerkoli je to možno, določiti tako pomen oziroma utež posameznemu merilu kot tudi način uporabe posameznega merila. Dejstvo je, da naročniki v postopkih oddaje javnih naročil sami izberejo kombinacijo različnih načinov vrednotenja, glede na pomembnost, ki ga za njih predstavlja posamezno merilo, pa tudi glede na vnaprejšnjo (objektivno) možnost določitve, tako pomena, kot tudi načina uporabe posameznega merila. Naročniku je namreč v razpisni dokumentaciji in v objavljenem javnem razpisu opredeljeno vrednotenje meril v pomoč v samem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb, zaradi česar naročniki nedvomno na bolj pregleden način izberejo najugodnejšega ponudnika.
Glede na zgornji opis meril pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik meril za izbiro najugodnejše ponudbe ni ovrednotil in ni določil načina uporabe meril, kot to določa 50. člen ZJN-1. Naročnik meril tudi ni opisal na način, da bi bilo iz njih možno razbrati, kako bo ponudnik v največji meri zadovoljil naročnika.

Zahtevek za revizijo, ki bi se eventualno nanašal na sama merila, bi bil glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN sicer prepozen, je pa v obravnavanem primeru ugotoviti medsebojno soodvisnost do takšne stopnje, da opustitev natančne navedbe meril in načina uporabe meril, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju ponudb, posredno omogoča subjektivno ocenjevanje ponudb in sicer zaradi možnosti prilagajanja načina uporabe meril in takšnih posameznih meril. Na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN se torej ni mogoče sklicevati v primeru, ko iz vrednotenja ponudb ni mogoče presoditi objektivnosti le-tega.
Naročnik je pri merilu "cena na uro storitve upravljanja športne dvoraneâ??" zgolj navedel, da je maksimalno število točk po tem kriteriju 50 in da ponudniki dobijo ustrezno število točk v sorazmernem deležu glede na izračunano najnižjo ponudbeno vrednost izmed prejetih ponudb, ni pa navedel, kako bo izračunal število točk na naveden način. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da iz razpoložljive dokumentacije za predmetni javni razpis ni mogoče ugotoviti kako in na kakšni podlagi je naročnik opravil korekcijo ponudbenih cen, ki ju je kasneje medsebojno primerjal in postopka oddaje javnega naročila v tem delu ni vodil transparentno.
Pri ostalih merilih pa naročnik ni ovrednotil niti določil načina uporabe teh meril tako, da bi bilo nedvoumno jasno, kako bo ocenjeval ponudbe po posameznem merilu. Določil je le utež posameznega merila in maksimalno število točk, ki bi jih lahko pridobil posamezni ponudnik, ni pa določil, na kakšen način bo ocenil relevantne podatke iz ponudb.
Na primer pri merilu "celostna vizija izkoriščenosti objektaâ??" naročnik ni vnaprej določil, v kakšen primeru bo ponudnik dobil 5 točk in kdaj 10 oziroma kdaj je možno pridobiti tudi drugačno število točk.
Tudi pri merilu "reference in dosedanje izkušnje ponudnika" naročnik ni vnaprej določil, v kakšnem primeru bo podelil točke in koliko jih bo podelil. Državna revizijska komisija je sicer ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila za vsako potrjeno referenco podelil 1 točko, vlagatelju 2 in izbranemu 10 točk, vendar pa bi moral s takim načinom vrednotenja po tem merilu ponudnike seznaniti že prej v razpisni dokumentaciji.
Pri merilu "višina sredstev iz naslova tržnih oz. komercialnih dejavnostiâ??" je zaradi nepopolnih zahtev naročnika (ni namreč določil na kakšen način morajo ponudniki to storiti) prišlo celo do situacije, da sta ponudbi po tem merilu praktično neprimerljivi. Vlagatelj je dodatno ponudil 30% čistega dobička, med tem ko je izbrani ponudnik ponudil dodatna sredstva v nominalnem znesku 2,5 mio SIT. Naročnik pa se je odločil, da je ponudba izbranega ponudnika zanj ugodnejša (čeprav lahko ob dobrem poslovanju vlagatelja postane ugodnejša njegova ponudba) in izbranemu ponudniku podelil maksimalno število točk (15), medtem ko je vlagatelju podelil 0 točk. Poleg tega naročnik ni določil, za koliko ponujenih dodatnih sredstev lahko ponudnik pričakuje določeno število točk, npr. za vsak dodatni 1 mio SIT ponujenih sredstev določeno število točk, določil je le maksimalno 15 točk, brez razpona (od 0 do 15 točk), znotraj katerega bi razvrščal ponudbe glede na različne podatke. Iz navedenih dejstev sledi, da način ocenjevanja ni bil točno določen in je zato naročniku omogočil subjektivni pristop.
Pri merilih "morebitne druge dodatne storitve ali finančne ugodnostiâ??" in "strokovna usposobljenost in kadrovska sestavaâ??", kjer je izbranemu ponudniku nepojasnjeno podelil maksimalno število točk, med tem ko za vlagatelja sploh ni navedel, kakšno število točk je dosegel, na kar utemeljeno opozarja tudi vlagatelj (iz seštevka točk je mogoče razbrati, da ga je ocenil z 0 točkami).
Državna revizijska komisija je ob takšnem vrednotenju meril za izbiro najugodnejšega ponudnika in ocenjevanju ponudb ugotovila, da je naročnik ocenjevanje ponudb sproti prilagajal nastali situaciji. Iz opravljenega ocenjevanja ni mogoče presoditi, kako je naročnik vrednotil ponudbi, zato ni mogoče zaključiti, da je bilo ocenjevanje ponudb opravljeno objektivno. Določitev meril in njihovo vrednotenje je ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Merila in njihovo vrednotenje ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe in na kakšen način lahko ponudnik oblikuje svojo ponudbo, da bo v okviru svojih zmožnosti pridobil čim višje število točk. S tem je dopustil možnost subjektivnega ocenjevanja, zato Državna revizijska komisija tudi ni mogla preveriti objektivnosti vrednotenja ponudb. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika kot določa 50. člen ZJN-1.
Vsled navedenega bo moral naročnik v novem postopku oddaje javnega naročila določiti takšna merila in jim določiti pomen ter način uporabe tako, da bo na osnovi njihove uporabe nedvoumno izbral najugodnejšo ponudbo, z upoštevanjem zgornjih ugotovitev. Način uporabe meril in pomen meril mora predvsem omogočiti objektivno preverjanje podatkov in primerjavo ponudb.
Naročnik je s tem, ko ni vnaprej določil načina uporabe meril, kršil tudi načelo primerljivosti. Načelo primerljivosti namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko ponudniki kot tudi sam naročnik nedvomno vedo za pomen posameznih podatkov, da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je mogoča primerjava med istovrstnimi dokumenti različnih ponudnikov ali naročnikov. S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, kar hkrati omogoča ponudnikom, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.
Naročnik je v dodatnih pojasnilih, z dne 04.03.2002, pridobljenih na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji sicer posredoval simulacijo vrednotenja meril, ob predpostavki, da bi se na javni razpis prijavili 4 ponudniki, kjer je navedel, kako bi hipotetično ocenjeval prispele ponudbe. Vendar pa Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da bi način vrednotenja meril sodil v razpisno dokumentacijo, da bi se z njim vnaprej seznanili ponudniki, ne pa šele v dodatna pojasnila v revizijskem postopku. Za sam revizijski postopek konkretnega, že opravljenega ocenjevanja, pa je tak hipotetičen način izračuna točk irelevanten. Državna revizijska komisija namreč preverja, ali je bilo opravljeno ocenjevanje pravilnih ponudb v skladu z vnaprej znanimi merili oziroma ali je mogoče opravljeno ocenjevanje objektivno preveriti.
Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, da pri ponovnem javnem razpisu upošteva ugotovitve, glede zgoraj navedenih nepravilnosti, in pripravi razpisno dokumentacijo, v skladu z določbami ZJN-1, z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja, predvsem pa načela transparentnosti postopka oddaje javnega naročila. Pri pripravi meril je naročnik dolžan upoštevati določila 50. in 51. člena ZJN-1, predvsem pa vnaprej določiti način uporabe meril. Državna revizijska komisija tudi opozarja, da lahko postane merilo "dodatnih storitev in drugih finančnih ugodnosti", v primeru, ko ni natančno določeno, kaj naročnik pričakuje kot dodatne ugodnosti in takšnega merila tudi ne opiše in ne ovrednoti, še posebej sporno, ker takšna opustitev omogoča naročniku povsem subjektivno oceno ponujenih ugodnosti in s tem neenakopraven položaj ponudnikov.
Ker opisanih kršitev zakona ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo razpisa v celoti, saj zgolj razveljavitev odločitve o izbiri, glede na postavljena merila brez opisa načina uporabe in njihovega ovrednotenja, ne omogoča objektivne primerjave ponudb, zato je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne ...

â??

Natisni stran