018-027/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za nabavo kurilnega olja ekstra lahko, 1.500.000 litrov po standardu SIST 1001 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za nabavo kurilnega olja ekstra lahko, 1.500.000 litrov po standardu SIST 1001, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â?? .

Obrazložitev:

Naročnik je, dne 13.09.2001, sprejel sklep, št. 1.997/2001-1, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nabavo kurilnega olja ekstra lahko, 1.500.000 litrov po standardu SIST 1001, v ocenjeni vrednosti javnega naročila â??. V Uradnem listu RS, št. .., z dne â??, pod številko objave Ob-â??, je naročnik objavil javni razpis predmetnega javnega naročila.

Naročnik je, dne 29.11.2001, pred datumom, določenim za oddajo ponudb, prejel vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V njem vlagatelj navaja, da podaja zahtevo za revizijo meril za izbor ponudbe. Vlagatelj zahtevka ugotavlja, da lahko merilo pod točko III. (Razpisni obrazec 3) Reference (usposobljenost dobavitelja), prinese nesorazmerno večje število točk, kot bistvena razlika v skupni ponudbeni vrednosti pod točko I. Cena. Pod pojmom "reference" naročnik ocenjuje usposobljenost dobavitelja glede na standarde serije ISO 14000 in 9000 (oziroma ostale enakovredne mednarodno priznane standarde varstva okolja in kakovosti) in glede na listo odobrenih dobaviteljev (OP 650) in ne npr. v preteklih letih izvedena javna naročila. Način točkovanja pri tretjem merilu "reference" tako povsem razvrednoti pomen merila "cena", ki je po teži oziroma številu točk glavno merilo. Vlagatelj zahtevka meni, da se s prevrednotenjem merila "reference" v primerjavi z merilom "cena" ustvarja prikrita diskriminacija glede na tiste ponudnike, ki ISO standarda 9000 in 14000 sicer ne morejo predložiti, lahko pa naročilo izvršijo enako kvalitetno kot imetnik ISO standarda. Vlagatelj nadalje navaja, da mu je iz prakse tovrstnih postopkov jasno, da je nemogoče ponuditi toliko nižjo ceno od najnižje, ki bi lahko nadomestila razliko desetih točk iz merila "reference". Za vlagatelja merilo "reference" ni sporno, meni pa, da mu naročnik pripisuje preveliko težo in tako omejuje konkurenco med ponudniki. Vlagatelj predlaga, da se merilo "reference" vrednostno in točkovno uravnovesi v primerjavi z glavnim merilom "cena", saj bo le na ta način zagotovljena enakopravnost ponudnikov v konkretnem postopku, naročniku pa bo hkrati omogočena širša in s tem boljša izbira dobavitelja oziroma ponudnika.

Naročnik je z dopisom, št. 1.7.7557/GG, z dne 30.11.2001, vse potencialne ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, obvestil, da je zaradi vložene zahteve za revizijo na podlagi prvega odstavka 11. člena ZRPJN zadržal vse nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, št. 1.7.7556/GG, z dne 30.11.2001, vlagatelja pozval, da svoj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse v skladu z 22. členom ZRPJN, kar je vlagatelj storil dne 05.12.2001.

Naročnik je z dopisom, št. 1.7.2.7949/GG, z dne 21.12.2001, v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo zaprosil za mnenje Urad za javna naročila. V mnenju, ki ga je naročnik prejel dne 11.01.2002, Urad za javna naročila opozarja naročnika na določila ZJN-1 v zvezi z merili in pojasnjuje, da je merilo ISO standard neustrezno merilo le v primeru, če ni povezano s predmetom javnega naročila in če ni objektivno utemeljeno.

Naročnik je, dne 11.02.2002, sprejel sklep, št. Dir.196/01, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila na podlagi zakonske domneve 16. člena ZRPJN, ki določa, da če naročnik ne odloči v roku 20 dni se šteje, da je zahtevo za revizijo zavrnil. Naročnik je v pravnem pouku navedel, da je zoper ta sklep možna pritožba v treh dneh od prejema na Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.02.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 1.7.-957/GG, z dne 21.02.2002, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Z dopisom, št. 018-27/01-22-215, z dne 22.02.2002, je Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika pozvala, da posreduje mnenje o zahtevku za revizijo in da pojasni merilo "reference", povprečne razlike v cenah pri dosedanjih dobavah razpisanega predmeta javnega naročila. Z dopisom, z dne 28.02.2002 in 08.03.2002, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval zahtevana pojasnila.

Z dopisom, št. 018-27/02-22-214, z dne 22.02.2002, je Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN vlagatelja pozvala, da pojasni povprečne razlike v cenah pri dosedanjih dobavah razpisanih predmetov javnega naročila, kakšen % razlik v cenah pri dobavah razpisanih predmetov javnega naročila je možen oz. še dopusten in da navede predlog za število točk za merilo "reference". Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.02.2002 in z dopisom, z dne 05.03.2002, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevana pojasnila.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa in dodatne dokumentacije ter dodatnih pojasnil naročnika in vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik je v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 7. "Način ocenjevanja ponudb" navedel:
"Merila in način ocenjevanja ponudb je naveden v razpisnem obrazcu 3 "MERILA ZA IZBOR"
Skupno maksimalno število točk znaša 100 točk.
Merila, ki so ponujena v ponudbi, so sestavni del pogodbe in obveznega prevzemanja pod istimi merili.
Ekonomsko najugodnejša ponudba je tista, ki po vseh naštetih merilih doseže največje število točk.
V primeru enakega števila točk ima prednost ponudnik, ki koristi največ uslug Slovenskih železnic."

V razpisnem obrazcu 3 "Merila za izbor" je naročnik navedel:
- "pri vrednotenju ponudb bo komisija upoštevala skladnost predložene dokumentacije z zahtevami iz razpisne dokumentacije.
- vrednotenje ponudb bo ekonomsko najugodnejša ponudba.
- komisija bo upoštevala naslednja merila:



Zap. št. MERILO Največje št. točk Način točkovanja
I. CENA:
Sklop 1 - Ljubljana okolica
Sklop 2 - Celje okolica
Sklop 3 - Maribor okolica
Sklop 4 - Novo mesto okolica
Sklop 5 - Postojna okolica
Sklop 6 - Koper okolica
Sklop 7 - Nova Gorica okolica
Sklop 8 - Jesenice okolica
Sklop 9 - Murska Sobota okolica
*okolica = radius 40 km 85 število točk se izračuna na sledeč način:

število točk (T) = Najnižja cena x 85 točk
Ponudbena cena


II. PLAČILNI ROK 5 za plačilni rok 120 dni dobi 5 točk
za plačilni rok 90 dni dobi 2 točke
za plačilni rok 60 dni dobi 0 točk
III. REFERENCE
(usposobljenost dobavitelja)

glede na standarde serije
14000 in 9000 (oziroma
ostale enakovredne mednarodne
priznane standarde varstva okolja in kakovosti)

glede na listo odobrenih dobaviteljev (OP 650)

10


standard varstva okolja dobi 4 točke
standard kakovosti dobi 2 točke




A - dobavitelj dobi 4 točke
B - dobavitelj dobi 2 točke
C - dobavitelj dobi 0 točk
Novi dobavitelj dobi 1 točko

Minimalni plačilni rok znaša 60 dni.
Zahtevani rok dobave je max. 24 ur od potrditve naročila za delovni dan.
Skupnih točk po merilih je 100. Komisija bo predlagala ponudnika, ki bo zbral največ točk.
Izračunane točke bodo zaokrožene na 1 decimalko."

Naročnik je merilo "reference" določil z dvema podmeriloma in sicer "standardi varstva okolja in kakovosti" ter "listo odobrenih dobaviteljev (OP 650)". Vlagatelj je v dodatnih pojasnilih, z dne 28.02.2002, navedel, da se naročnik pri ocenjevanju ponudb sklicuje na "listo odobrenih dobaviteljev" oz. na njihov interni akt (OP 650), ki pa mu ni poznan. Predvideva, da sta v merilu za razvrščanje dobaviteljev v A, B oz. C razred med drugim zajeta tudi pridobljena certifikata ISO 14000 in 9000. Državna revizijska komisija je zato najprej preverila, kako je naročnik določil v okviru merila "reference" podmerilo "listo odobrenih dobaviteljev (OP 650)". Pri proučitvi razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni priložil "liste odobrenih dobaviteljev", niti ni določil načina rangiranja posameznih potencialnih ponudnikov na "listo odobrenih dobaviteljev" oz. načina uporabe tega podmerila ter niti kriterijev in elementov za sestavo te liste.

Naročnik je torej v razpisnem obrazcu 3 "Merila za izbor" pod zaporedno številko III. "reference" navedel le, da glede na "listo odobrenih dobaviteljev (OP 650)" dobi A-dobavitelj 4 točke, B-dobavitelj 2 točki, C-dobavitelj 0 točk in novi dobavitelj 1 točko. V dodatnih pojasnilih Državni revizijski komisiji, št. 1.7.1157/GG, z dne 28.02.2002, je naročnik navedel, da ima svoj sistem ocenjevanja dobaviteljev, ki je določen po organizacijskem predpisu (OP 650), v katerem so kriteriji odobrenih dobaviteljev glede na solidnost dobav, reklamacije, odzivnost, status in s tem tudi zmanjšujejo stroške poslovanja. Naročnik je priložil tudi "kriterije za razvrstitev na listo odobrenih dobaviteljev", ki jih deli na pomembnost (vpliv na varnost prometa in ljudi, finančni obseg) in sposobnost (prejšnje dobave - reklamacije, odzivnost, status, presoja dobavitelja - certifikat serije ISO 9000, rezultati izvedene presoje). Dobavitelj je na podlagi ocene razvrščen v naslednje možne skupine: A - skupina je nad 90%, B - skupina je od 75% do 90% in C - skupina je od 55 do 74%. Iz navedenega pojasnila naročnika je torej razvidno, da je eden izmed kriterijev za sestavo "liste odobrenih dobaviteljev" tudi certifikat serije ISO 9000 (kot to navaja vlagatelj v dodatnih pojasnilih), iz česar sledi, da naročnik navedeni certifikat vrednoti dvakrat in mu s tem povečuje težo, ki jo je za navedeni certifikat določil v podmerilu "standard kakovosti".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb po objavljenih merilih za kurilno olje - ekstra lahko za leto 2000/2001, vlagatelja ocenil s tremi točkami pri merilu "lista odobrenih dobaviteljev", torej kot dobavitelja B in ne kot dobavitelja A, kot navaja v svojem odgovoru na zahtevo za dodatna pojasnila. Naročnik je dne 08.03.2002 dostavil Državni revizijski komisiji "listo odobrenih dobaviteljev (OP 650)", iz katere je razvidno, da je vlagatelj za leto 2002 razvrščen v skupino A. Glede na to, da naročnik že za razvrstitev v skupino A zahteva, da ima ponudnik ISO standard 9000 (kot izhaja iz "kriterijev za razvrstitev na listo odobrenih dobaviteljev") in na dejstvo, da vlagatelj tega ISO standarda nima, je ugotoviti, da sta "lista odobrenih dobaviteljev" in "kriteriji za razvrstitev na listo odobrenih dobaviteljev" medsebojno kontradiktorni.

Naročnik je merilo "reference", podmerilo "lista odobrenih dobaviteljev" v razpisni dokumentaciji zgolj določil in ga ovrednotil, ni pa razpisni dokumentaciji priložil "kriterijev za razvrstitev na listo odobrenih dobaviteljev" in ni določil načina uporabe tega podmerila. Naročnik je s tem onemogočil preizkus objektivnosti vrednotenja ponudb. Naročnik bi moral "kriterije za razvrstitev na listo odobrenih dobaviteljev" in način uporabe določiti v razpisni dokumentaciji, da bi se z njimi vnaprej seznanili potencialni ponudniki. Pri tem Državna revizijska komisija opozarja na določilo drugega odstavka 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), ki določa, da "morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb." Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika, kot določa 50. člen ZJN-1. Naročnik je s takim ravnanjem kršil citirano določilo 50. člena ZJN-1, hkrati pa tudi načelo transparentnosti, ki je normirano v 6. členu ZJN-1. Načelo transparentnosti določa, da so postopki javnega naročanja javni ter da ima vsakdo, ki ima interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom. Načelo transparentnosti je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe. Naročnik mora pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da lahko ponudniki na njeni podlagi pripravijo svojo ponudbo glede na potrebo, ki jo želi naročnik zadovoljiti s predmetom javnega naročila.

Državna revizijska komisija poudarja, da je namen določitve, opisa in ovrednotenja meril predvsem v tem, da se zagotovi pravilno vrednotenje ponudb in izbira najugodnejše ponudbe s strani naročnika in da se z merili in načinom ocenjevanja ponudb seznani zainteresirani ponudnik in da skladno s tem pripravi ponudbo ter da lahko vsak izmed ponudnikov po odločitvi o izbiri najugodnejše ponudbe preveri, ali je naročnik opravil vrednotenje ponudb skladno z vnaprej določenimi merili.

Državna revizijska komisija je preverila tudi revizijsko navedbo vlagatelja, da naročnik merilu "reference" pripisuje preveliko težo in tako omejuje konkurenco med ponudniki, oz. da je to merilo diskriminatorno, kot navaja v dodatnih pojasnilih. Vlagatelj je v dodatnih pojasnilih, z dne 28.02.2002, namreč navedel, da mora, v kolikor želi s ceno pridobiti 10 točk, ki jih izgubi pri merilu "reference", ponuditi ceno, ki bo kar 11,765% nižja od konkurenčne oziroma lahko ponudnik, ki ima omenjene standarde, ponudi kar za 13% višjo ceno in je glede na izbor še vedno pred ponudnikom, ki predpisanih certifikatov o standardih nima. Običajen komercialni popust pri kurilnem olju EL je v višini 1,00 do 4,00 SIT/L. Po mnenju vlagatelja je dodaten argument glede diskriminatornosti meril v tem, da lahko ponudnik, ki ne izpolnjuje merila "reference", le pri ponujeni polni ceni konkurenta z izpolnjenimi pogoji merila "reference" ponudi ceno, ki pokriva nabavne stroške za dobavo ponujenega blaga. Stroškovna cena za dobavo liter kurilnega olja EL v istem obdobju (izračun nabavne cene po metodologiji iz modela, ki je veljal za kurilno olje EL, z dodatkom prevoznih stroškov do kupca ter dajatev, ki jih je potrebno plačati: prispevek za obvezne rezerve, trošarina, CO2 taksa) znaša 60,594 SIT na liter. Iz navedenega izhaja, da v kolikor na polno prodajno ceno, ki danes velja za kurilno olje EL, ponudnik s pogojem "reference" ponudi le 1 SIT popusta, ponudnik, ki tega pogoja ne izpolnjuje, ni v stanju ponuditi cene, s katero bi se s konkurentom po številu točk izenačil ter hkrati pokril stroške za dobavo goriva. Konkurenčno podjetje lahko torej na račun 10 točk, ki jih prejme pri merilu "reference", ponudi kar za cca. 8,00 SIT višjo ceno, kar pri razpisani količini blaga znaša 12.000.000,00 SIT. Vlagatelj meni, da bi na področju nabave naftnih derivatov, kjer morajo vsi dobavitelji v Sloveniji izpolnjevati zelo stroge predpise glede same kvalitete blaga (kvaliteta kurilnega olja je s strani države predpisana in določena s standardom SIST 1011 ter Pravilnikom o kakovosti tekočih goriv), za izbor zanesljivega dobavitelja zadostoval podatek o obsegu prodaje in seznam referenčnih dobav v preteklem letu. Takšen kriterij namreč večini ostalih naročnikov, ki nabavljajo goriva po ZJN-1, zadostuje za izbiro cenovno najugodnejšega in hkrati zanesljivega dobavitelja. Izbira določenega necenovnega merila je smiselna le, če je pri možnih odstopanjih med ponudniki realno pričakovati določeno stopnjo konkurence. Na področju prodaje naftnih derivatov v Sloveniji ima pridobljena ISO standarda 14000 in 9000 trenutno samo en ponudnik. Če so določene "reference" kot eno od meril, je potrebno zagotoviti medsebojno primerljivost ponujenih referenc. V tem primeru to ni zagotovljeno, ker je naročnik že vnaprej upošteval ISO standard kot edino relevantno referenco in s tem izključil možnost konkurence med ponudniki, ki v tem primeru zaradi prevelikega vrednotenja ISO standarda, nikakor ne morejo doseči raven konkurenčnosti ponudbe edinega ponudnika, ki razpolaga z zahtevanim ISO standardom. Neupoštevanje ostalih referenc tako prepreči konkuriranje sposobnim ponudnikom, ki imajo dobre izkušnje in ki so se dobro izkazali pri podobnih poslih ali je splošno znano, da so zanesljivi in kakovostni pogodbeni partnerji, kljub temu, da ne razpolagajo z ISO standardom. Vlagatelj tudi poudarja, da ne želi oporekati veljavi in pomenu, ki jih predstavlja uvedba obravnavanih standardov v poslovanje, vendar meni, da je v obravnavanem primeru s strani naročnika le-tem dan tako velik pomen, da mu to ne omogoča konkuriranja na javnem razpisu in to predvsem na škodo cenovne konkurenčnosti ponudb in posledično v škodo gospodarne porabe sredstev naročnika.

Vlagatelj je v dodatnih pojasnilih, z dne 28.02.2002, navedel, da je iz analize cen za dobavo kurilnega olja EL za obdobje zadnjih šestih mesecev razvidno, da so bile razlike v cenah med 0,152 SIT/L in 3,230 SIT/L, oziroma od 0,210% do 4,889%. Ti podatki dokazujejo, da so razlike v ceni med dvema ponudnikoma minimalne. Glede na ponujene cene bi zato upoštevaje razpisano merilo za ceno ponudnik z najnižjo ceno prejel 85 točk, ponudnik z višjo ceno pa od 80,844 do 84,578 točk. V dodatnih pojasnilih, z dne 05.03.2002, vlagatelj navaja, da, upoštevaje maržo na predmetno blago, 6 točk, ki jih ponudnik (ki ima ISO standarde) dobi iz naslova ISO standardov, ne more pokriti s ceno. Ponudnik brez ISO standardov mora v tem primeru ponuditi 7% nižjo ceno, kar pri maloprodajni ceni brez DDV 69,00 SIT/L pomeni 4,87 SIT nižjo ponudbeno ceno. Hkrati pa v primeru, ko ponudnik, ki ima ISO standarde, ponudi npr. 3,25 SIT/L popusta na polno prodajno ceno, ponudnik, ki teh standardov nima, ne more ponuditi cene, ki bi izenačila točke v skupnem seštevku vrednotenja ponudb in bi pokrila dejansko ceno goriva.

Državna revizijska komisija, upoštevaje relevantne podatke o pogojih nabave predmetnega javnega naročila, ugotavlja, da v primeru, da ponudnik, ki nima pridobljena ISO standarda in je v listi dobaviteljev razvrščen v skupini B (pri podmerilu "lista odobrenih dobaviteljev" prejme 2 točki) in ponudi maksimalni plačilni rok 120 dni (5 točk), bi moral za minimalno prednost v skupnem številu točk ponuditi cca. 10 % nižjo ceno pri predpostavki, da je cena 69,00 SIT/l, če pa je razvrščen v skupino A (pri podmerilu "lista odobrenih dobaviteljev" prejme 4 točke), bi moral za minimalno prednost v skupnem številu točk ponuditi cca. 7 % nižjo ceno. Iz predhodno navedenih pojasnil vlagatelja je razvidno, da navedene razlike v ceni bistveno presegajo tako običajne komercialne popuste (1,00 do 4,00 SIT/L), kot razlike pri cenah v dobavi predmetnega blaga, ugotovljene v zadnjih šestih mesecih (od 0,210% do 4,889%). Iz tega sledi, da je naročnik merilo "reference" preveč utežil v primerjavi z glavnim merilom "cena", s tem pa je omejil konkurenco v taki meri, da je lahko ponudnik, ki ne razpolaga z ISO standardi, izbran le v primeru, da ponudi bistveno nižjo ceno, torej ceno izpod normalnih tržnih razmer. Pri tem pa Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja kontradiktornost uvrstitve ponudnika, ki nima ISO standardov, v skupino A na "listo odobrenih dobaviteljev", ker je naročnik v "kriterijih za razvrstitev na listo odobrenih dobaviteljev" določil, da je lahko ponudnik uvrščen v skupino A le, če ni bilo nobenih reklamacij na prejšnje dobave, če je odzivnost takojšnja, če je po statusu stalni dobavitelj in če ima certifikat serije ISO 9000.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da standarda ISO 9000 in 14000 zagotavljata, da ima ponudnik vzpostavljen sistem kakovosti, kar je še zlasti pomembno pri poslovanju in ravnanju z nevarnimi snovmi. Hkrati Državna revizijska komisija meni, da je podmerilo "ISO standardi" potrebno uravnotežiti z ostalimi merili tako, da ne bo omejevalo svobodne konkurence, ki jo vsem ponudnikom zagotavlja temeljno načelo konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1). Naročnik mora zato pri določitvi meril za izbiro najugodnejše ponudbe zagotoviti sorazmernost med posameznimi merili in podmerili, upoštevaje realne tržne razmere za dobavo predmetnega javnega naročila, še zlasti pa mora naročnik upoštevati načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) s tem, da bodo njegova merila objektivno opravičljiva, oziroma da ne bodo preferirala (le enega) ponudnika, ki izpolnjuje določeno merilo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik merilo "reference", v okviru podmerila "ISO standardi" v razpisni dokumentaciji zgolj okvirno navedel "ostale enakovredne mednarodne priznane standarde varstva okolja in kakovosti", ni pa določil, katere standarde bo priznal pri vrednotenju ponudb in ni določil načina njihove uporabe. S tem je naročnik kršil že prej citirani 2. odstavek 50. člena ZJN-1 in načelo transparentnosti (6. člen ZJN-1).

Državna revizijska komisija glede navedbe naročnika, da je zaradi čakanja na mnenje Urada za javna naročila zamudil rok za odločanje o zahtevku za revizijo, pripominja, da je naročnik za mnenje Urada za javna naročila zaprosil šele 21.12.2001, tj. po poteku (20 - dnevnega) zakonskega roka za odločanje o zahtevku za revizijo (16. člen ZRPJN), mnenje je prejel dne 11.01.2002, sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pa je sprejel šele en mesec kasneje, torej 11.02.2002, zato njegovi navedbi ni mogoče pritrditi.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik kršil nekatera določila ZJN-1. Ker kršitev zakona v tem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče sanirati, je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??


â??

Natisni stran