018-023/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro dobaviteljev goriva in dodatne opreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne ..

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izbiro dobaviteljev goriva in dodatne opreme, objavljen v Ur.l. RS, štev. â??, pod štev. objave Ob-...

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izbiro dobaviteljev goriva in dodatne opreme. Kot je razvidno iz sklepa naročnika o začetku postopka oddaje javnega naročila, znaša ocenjena vrednost naročila (brez DDV) â??.

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je od naročnika prejel razpisno dokumentacijo, iz katere so razvidna vsa merila, ki bodo upoštevana pri ocenjevanju ponudb in izbiri najugodnejše ponudbe. Glede navedenih meril vlagatelj podaja zahtevo za revizijo meril in v obrazložitev navaja naslednje:
Naročnik bo pri ocenjevanju ponudb uporabil sledeča merila:
število servisov na območju izpostave - 40 točk,
Oddaljenost najbližjega servisa od sedeža izpostave v kilometrih - 50 točk,
Brezplačne dodatne storitve (montaža pnevmatik, dostava kupljenega blaga in podobne storitve) - 10 točk.
Vlagatelj meni, da so tako postavljena merila diskriminatoma do ponudnikov, ki sicer imajo razvejano mrežo bencinskih servisov, vendar so le-ti preredko razporejeni oziroma preveč (več kot 5 km) oddaljeni od sedeža naročnika. Vlagatelj tudi meni, da je iz predmeta javnega naročila (kartična prodaja goriva in dodatne opreme) razvidno, da naročnik opravlja terensko delo in se torej večkrat oddaljuje od svojih izpostav. Zato se vlagatelju točkovanje meril, ki predvideva 0 točk, če je bencinski servis oddaljen od sedeža izpostave več kot 5 km, zdi nerealno. Ravno tako mora ponudnik imeti na območju izpostave nad 10 bencinskih servisov, da lahko pridobi vseh 40 točk. Glede na to, da gre za dobave goriva in dodatne opreme, ki se vršijo na ponudnikovih bencinskih servisih, je merilo "Brezplačne dodatne storitve" (dostava kupljenega blaga) po mnenju vlagatelja kontradiktorno predmetu javnega naročila. Ravno tako si po vlagateljevem mnenju nasprotujeta točkovanje merila "število servisov na območju izpostave" in zahteva naročnika, da mora biti oskrba goriva in ostale opreme zagotovljena z vsaj enim bencinskim servisom po izpostavi. Vlagatelj tudi navaja, da v svoji dosedanji praksi javnih razpisov še ni zasledil primera, ko naročnika cena blaga in plačilni roki ne bi zanimala. Vlagatelju je jasno, da je cena goriv v Sloveniji določena s strani države in je pri različnih ponudnikih torej enaka, cena vsega ostalega blaga (olja, maziva, dodatna oprema) pa se od ponudnika do ponudnika lahko močno razlikuje. Vendar je očitno v tem primeru ta razlika zanemarljiva. Vlagatelj nadalje meni, da naročnik s tako postavljenimi merili resno omejuje konkurenco med ponudniki in krši načelo enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj navaja, da razpolaga s 94-imi bencinskimi servisi, ki so razpršeni po vsej Sloveniji in da tako lahko zagotavlja redno in kvalitetno oskrbovanje naročnika. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se diskriminatorni del meril glede števila in oddaljenosti bencinskih servisov razveljavi oziroma se vrednostno in točkovno uravnovesi, saj bo po vlagateljevem mnenju le na tak način zagotovljena enakopravnost ponudnikov v konkretnem postopku, naročniku pa bo hkrati omogočena širša in s tem boljša izbira dobavitelja oziroma ponudnika.

Naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen (sklep naročnika, štev. 025-3/2002-8, z dne 12.2.2002 in dopis naročnika, štev. 025-3/2002-10, z dne 18.2.2002) ter navaja razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev. V pojasnilo, zakaj je naročnik odločil, da v primeru oddaljenosti posameznega bencinskega servisa od sedeža posamezne območne â?? uprave oziroma njene izpostave več kot 5 km ne dodeli 0 točk, naročnik navaja naslednje:
- Vozni park naročnika je v njegovi lasti in obsega 64 vozil, ki so v letu 2001 skupno prevozila 398.992 km, kar pomeni povprečno število prevoženih kilometrov: na leto 6.234,25 km, na mesec 519,52 km, na dan 25,97 km.
- Ob predpostavki, da je povprečna poraba goriva 9,5 l na 100 km, prostornina rezervoarja za gorivo 40 l in dejstvu, da se v vozila toči večinoma Eurosuper 95 po ceni 169,90 SIT za liter, bi stroški točenja goriva v oddaljenosti nad 5 km od sedeža posamezne območne geodetske uprave oziroma njene izpostave povzročili dodatne stroške v letnem znesku 84.740,00 SIT oziroma približno 1,19% od celotne vrednosti kupljenega goriva, kar pa presega vrednost dodatne ponudbe, ki jo naročnik načrtuje na osnovi preteklih izkušenj koristiti v razpisanem obdobju (7.135.800,00 SIT ocenjena letna vrednost porabljenega goriva znamke Eurosuper 95).
- Poleg tega je pri izdelavi razpisne dokumentacije oziroma točkovanju meril naročnik upošteval dejstvo, da je na lokacijah kot npr. Slovenj Gradec, Sevnica, Tolmin, Ajdovščina, Celje in Maribor oddaljenost bencinskih servisov, ki sodijo v prodajno mrežo vlagatelja, od 9 km do celo 37 km, kar pa bi še bistveno podražilo stroške točenja goriva.
- V zahtevku vlagatelja ni nikjer upoštevano dejstvo, da bi sprememba smeri potovanja, (npr. sedež Območne â?? uprave Ljubljana Izpostava Trbovlje je v Trbovljah, najbližja črpalka vlagateljeve mreže je v Litiji, službena pot je v Ljubljano), povzročila, da bi bilo potrebno v primeru, če bi želeli gorivo natočiti na vlagateljevem najbližjem bencinskem servisu, opraviti pot do Litije (23,4 km * 2 = 46,8 km). To bi povzročilo izgubo delovnega časa in dodatne stroške v višini 378,00 SIT ob vsakokratnem točenju.
- Poleg tega naročnik opozarja, da je potrebno poleg dodatno nastalih stroškov povezanih s točenjem goriva v oddaljenem bencinskem servisu, upoštevati tudi "pogojno definirane dodatne stroške" povezane z neracionalno izrabo delovnega časa, ki bi bil izgubljen zaradi točenja goriva na lokacijah, ki so oddaljene od sedeža za več kot 5 km.
- Iz izračuna povprečnega števila prevoženih kilometrov na posamezno vozilo je mogoče sprejeti ugotovitev, da uporaba vozil naročnika ni namenjena izključno terenskemu delu, temveč se v večjem obsegu vozila uporabljajo za povezovanje posameznih lokacijsko oddaljenih organizacijskih enot in povezovanje s strokovnjaki, ki delujejo v ostalih državnih organov ter organih lokalne skupnosti.
Naročnik pojasnjuje tudi svojo odločitev, da kot merilo ni upošteval ceno blaga in plačilne roke, in sicer:
- Vlada Republike Slovenije je z Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 5/2002 - v nadaljevanju: Uredba) določila mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov, ki določa, kako se smejo oblikovati cene naftnih derivatov. Z Uredbo je postala drobno prodajna cena motornih bencinov, ki kotirajo na svetovnih borzah, enotna na celotnem slovenskem trgu, ne glede na distributerja. Naročnik je ob upoštevanju določil Uredbe prepričan, da merila cena v tem postopku oddaje javnega naročila ni potrebno upoštevati. Naročniku je znano, da se cena ostalega blaga (maziva, pnevmatike, olja) od ponudnika do ponudnika močno razlikuje, vendar je v primeru predmetnega javnega naročila ta razlika zanemarljiva.
- Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01) v 1. točki 17. člena določa, da je plačilni rok za vse obveznosti iz naslova nakupa blaga in storitev najmanj 30 dni, kar je bilo naročniku dovolj trdna podlaga za določitev plačilnega roka v naslednjih dokumentih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in sicer:
â"˘ Izjava o sprejemanju naročnikovih plačilnih pogojev,
â"˘ Splošni pogoji pogodbe (3. člen),
â"˘ Predlog pogodbe o dobavi goriva in dodatne druge opreme.
Po ponovnem pregledu razpisne dokumentacije se je naročnik odločil, da vztraja pri merilih, določenih v razpisni dokumentaciji in da zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Naročnik poudarja, da ni želel oziroma ni imel namena nobenega od dobaviteljev/ponudnikov postaviti v diskriminatoren ali privilegiran položaj, ravno nasprotno. Želja naročnika je bila, v postopku oddaje javnega naročila izbrati za področje posamezne Območne .. uprave in Glavni urad dobavitelja, ki bo resnično lahko pokrival potrebe â?? uprave Republike Slovenije na terenu, ne da bi pri tem nastopili dodatni stroški (vožnja na oddaljeno lokacijo in izguba delovnega časa).

Vlagatelj je z dopisom (brez številke), z dne 14.2.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj navaja, da je dne 13.02.2002 prejel s strani naročnika sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo ter zoper tam-navedeno podaja naslednja dodatna pojasnila:
Naročnik v prvi točki sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo podaja izračun, da eno naročnikovo osebno vozilo v povprečju prevozi letno samo 6.234,25 km, mesečno 519,52 km, na dan torej 25,97 km. Ob predpostavki, da je povprečna poraba goriva 9,5 l na 100 km, prostornina rezervoarja pa 40 litrov, je torej dovolj, da naročnik natoči gorivo samo dvakrat mesečno. Kar pomeni, da se v večini primerov (glede na navedbo naročnika, da se vozila v večjem obsegu uporabljajo za povezovanje posameznih lokacijsko oddaljenih organizacijskih enot) naročnik oddaljuje od sedežev posameznih območnih â?? uprav oziroma izpostav več kot za 5 km, ki predstavljajo tisto mejno oddaljenost bencinskega servisa od naročnika, za katero ponudnik ne prejme točk. Zato vlagatelj ponovno izraža svoje mnenje, da je točkovanje merila "Oddaljenost bencinskega servisa" nerealno. Iz sklepa naročnika je namreč razvidno, da se od svojih enot ne oddaljuje samo v radiju 5 km, saj naročnik sam trdi, da povprečno dnevno prevozi 26 km. Vlagatelj zahtevka verjame, da naročnik pri svojem poslovanju deluje v duhu dobrega gospodarja, čeprav dejstvo, da naročnikova osebna vozila v povprečju letno prevozijo samo 6.234 km kaže drugače. Res pa je, da to ni predmet vloženega zahtevka za revizijo in ni v pristojnosti vlagatelja zahtevka. Vlagatelj meni, da so vsa postavljena merila, predvsem prvo in drugo, glede na naročnikove potrebe, vrsto dela in število vozil neracionalno oblikovana in kot taka diskriminatoma. Vlagatelj zato predlaga, da se teža oziroma točkovanje meril razporedi manj rigorozno oziroma bolj realno glede na potrebe naročnika in glede na trenutno mrežo vseh bencinskih servisov v Sloveniji (seznam svojih bencinskih servisov vlagatelj prilaga). Z utemeljitvijo in obrazložitvijo prejetega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo se vlagatelj glede na vse spredaj navedeno ne more strinjati, zato obvešča naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z merili za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. ZRPJN v 10. členu določa, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Državna revizijska komisija je morala zato ugotoviti, ali je naročnik v obravnavanem primeru merila za izbiro najugodnejše ponudbe oblikoval v skladu z določili ZJN-1.

ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8.. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 50. členu ZJN-1 (Določitev meril) med drugim določeno, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za in v razpisni dokumentaciji (1. odstavek 50. člena), da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (2. odstavek 50. člena). Zakon dalje določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila naročnik meril ne sme več spreminjati (3. odstavek 50. člena), pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji (4. odstavek 50. člena).

Naročnik je v objavi razpisa v Uradnem listu RS, pod točko 17 (rubrika "Merila za ocenitev ponudb") navedel naslednja tri merila za izbiro najugodnejše ponudbe:
- število servisov na območju izpostave: od 0 do 40 točk
- oddaljenost najbližjega servisa od sedeža izpostave: od 0 do 50 točk
- brezplačne dodatne storitve: od 0 do 10 točk

V Razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila po odprtem postopku, Ljubljana, januar 2002 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) je naročnik v poglavju Razpisni pogoji, na straneh 9 in 10, v 10. točki ("Merila, ki bodo upoštevana pri ocenjevanju ponudb in izbiri najugodnejše ponudbe") prikazal naslednjo tabelo:

Zap.št. Kriterij št. Točk Podskupina št. Točk
1 število servisov na območju izpostave 40 0 0
1-3 10
4-6 20
7-10 30
nad 10 40
2 Oddaljenost najbližjega servisa od sedeža izpostave v kilometrih 50 0 - 1km 50
nad 1 km do 3 km 30
nad 3 km do 5 km 10
nad 5 km 0
3 Brezplačne dodatne storitve (montaža pnevmatik, dostava kupljenega blaga in podobne storitve) 10 0


1-3 storitve
4-5 ali več storitev 0


5
10

Merila, ki so navedena v objavi razpisa v Uradnem listu, so po vsebini enaka kot tista, ki so (podrobneje) opisana v razpisni dokumentaciji (1. odstavek 50. člena). Prav tako so merila v razpisni dokumentaciji dovolj jasno opisana in ovrednotena, niso pa navedena v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega (3. odstavek 50. člena). Način uporabe meril je podan in je posredno, po smislu stvari, vezan na izpolnitev vnaprej pripravljenega obrazca (Obrazec MP), ki je sestavni del razpisne dokumentacije.

Kar zadeva prvi dve merili ("število servisov na območju izpostave" in "Oddaljenost najbližjega servisa od sedeža izpostave v kilometrih"), vlagatelj zatrjuje, da sta obe merili (takšni, kot sta opisani v razpisni dokumentaciji) diskriminatorni do ponudnikov, ki sicer imajo razvejano mrežo bencinskih servisov, vendar so le-ti preredko razporejeni oziroma preveč (več kot 5 km) oddaljeni od sedeža naročnika.

Merila za izbiro najugodnejše ponudbe so v postopkih oddaje javnih naročil namenjena temu, da služijo kot podlaga za čim bolj objektivno primerjavo in vrednotenje konkurenčnih ponudb. ZJN-1 ne določa, kakšna in katera merila mora naročnik določiti (v 51. členu le primeroma našteva možnosti). Pač pa zakon prepoveduje neupravičeno diskriminatorna merila in nalaga naročniku, da določi merila tako, da le-ta prispevajo k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (2. odstavek 50. člena). Vprašanje (ne)diskriminatornosti meril je potrebno obravnavati kot pravni standard. Zakon namreč ne more natančneje pojasniti, katero merilo (ter v katerih okoliščinah) je diskriminatorno in katero ne, saj je ocena o morebitni (upravičeni oziroma neupravičeni) diskriminatornosti posameznega merila odvisna od različnih okoliščin (npr. predmeta naročila, količine, obsega ipd.). Navedeno pomeni, da se je o (ne)diskriminatornosti posameznega merila mogoče izreči le ob upoštevanju konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera posebej.

Pri presoji obravnavanega primera je potrebno upoštevati, da obe sporni merili predstavljata odločujoči dejavnik za izbiro najugodnejše ponudbe (skupaj 90%). Obe merili sta oblikovani tako, da jemljeta v obzir eno samo dejstvo (fizično danost) - to je obseg (oziroma gostoto) obstoječe prodajne mreže posameznega ponudnika na celotnem ozemlju Slovenije. Kljub temu, da objektivnih prednosti samo po sebi ni nedovoljeno upoštevati, pa gre ugotoviti, da v predmetnem primeru ne eno ne drugo merilo ne upošteva nobenih drugih dejavnikov (npr. lastnosti blaga in/ali komercialnih dejavnikov, kot so cena, rabati, marže in podobno), ki so sicer relevantni za konkurenčnost nastopanja ponudnikov na odprtem trgu.

Nadalje je potrebno pri presoji izpodbijanih meril pri obravnavanem naročilu upoštevati dejstvo, da naročnik predmet naročila obravnava kot celoto, oziroma da ne predvideva možnosti oddaje naročila po posameznih sklopih - ne po predmetu samem, niti po posameznih območjih (glej 4. točko objave javnega razpisa v Uradnem listu, kjer je možnost oddaje naročila po sklopih zanikal in str. 26 razpisne dokumentacije: opis dela in pogoji). Obravnavano javno naročilo torej zajema en sam predmet (v skladu z opisom na 26. in 27. strani razpisne dokumentacije je to: goriva za prevozna sredstva, kurilno olje v Območni â?? upravi Koper in Izpostavi Koper, mazalna olja, maziva, tekočine in dodatna oprema za vozila), predmet naročila kot celota pa se nanaša na vse uporabnike naročnika (sedeže njegovih organizacijskih enot) na celotnem ozemlju države. Čeprav bi lahko iz nekaterih določb vzorca pogodbe glede vprašanja "oddaje po sklopih" sklepali drugače, pa bi bila takšna interpretacija nedopustna z vidika skladnosti z objavo javnega naročila, kot temeljnim aktom naročnika, ki oddajo po sklopih zanika in preostalo razpisno dokumentacijo (v zvezi z objavo velja naročnika še opozoriti, da je v Uradnem listu objavil oddajo javnega naročila "storitve" in ne "blaga").

Ob upoštevanju dejstev, da obe sporni merili merita prednost potencialnih ponudnikov izključno na podlagi gostote njihove obstoječe prodajne mreže bencinskih servisov ter da naročnik predmet javnega naročila oddaja kot celoto, je Državna revizijska komisija opravila primerjavo seznamov bencinskih servisov vlagatelja (ki ga je vlagatelj priložil obvestilu naročniku o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 14.2.2002) in potencialnega ponudnika na tem razpisu (http://www.petrol.si, dne 21.2.2002). Kot je razvidno iz primerjave obeh seznamov bencinskih servisov, ima potencialni konkurent vlagatelja na območju Slovenije bistveno bolj razvejano (in s tem tudi gostejšo) prodajno mrežo (preko 280 bencinskih servisov) kot vlagatelj. Ob takšnem dejanskem stanju je jasno, da je vlagatelj pri ocenjevanju ponudb na podlagi meril za izbiro najugodnejše ponudbe, kakršna si je zamislil naročnik v razpisni dokumentacij, v izhodišču v bistveno slabšem položaju od potencialnega konkurenta, oziroma da je, v primeru, če se bo tudi slednji udeležil razpisa, izid razpisa že vnaprej znan.

Ob upoštevanju vsega navedenega je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno pritrditi vlagatelju, da sta obe sporni merili oblikovani neupravičeno diskriminatorno, saj (v primeru, ko je po naravi stvari, da se bo za izvedbo naročila potegoval tudi drugi obstoječi in znani ponudnik) vlagatelju v resnici sploh ne dajeta (realnih) možnosti za pridobitev posla. Obe sporni merili torej ne prispevata k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb, kot to zahteva 3. odstavek 50. člena ZJN-1. Trditev vlagatelja o diskriminatornosti opisa obeh spornih meril in njegov predlog, da se le-ti spremenita ali pa vsaj vrednostno in točkovno uravnovesita (pri čemer Državna revizijska komisija poudarja, da je v obsegu skladnem z načeli in pravili javnega naročanja objektivne prednosti dopustno upoštevati), se tako izkaže kot utemeljen.

Kar zadeva tretje sporno merilo, "Brezplačne dodatne storitve", je v razpisni dokumentaciji navedeno, da le-to vključuje storitve, kot so na primer: "montaža pnevmatik, dostava kupljenega blaga in podobne storitve." Upoštevati velja dejstvo, da gre za merilo, ki ima v konkretnem primeru relativno majhno vrednostno utež (10%), vkljub temu pa Državna revizijska komisija opozarja na zahtevo iz 2. odstavka 50. člena ZJN-1, ki naročniku nalaga, da sme določiti le takšno merilo, ki je smiselno povezano z vsebino javnega naročila (za storitev "dostave kupljenega blaga naročniku", si je na primer, razen v primeru kurilnega olja, težko predstavljati smiselno povezavo s predmetom obravnavanega naročila). Naročnika pa je potrebno opozoriti tudi na zahtevo zakona po jasnem opisu meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Čeprav merilo "Brezplačne dodatne storitve" predvideva oceno 10 točk za 5 ali več ponujenih storitev, pa iz opisa tega merila v razpisni dokumentaciji vendarle ni mogoče jasno razbrati, katere dodatne storitve (razen "montaže pnevmatik"), ki so povezane s predmetom javnega naročila, naj bi bile v obravnavanem primeru relevantne za naročnika. Takšen (netransparenten) opis spornega merila za izbiro najugodnejše ponudbe pa ni v skladu z zahtevami zakona, saj lahko privede do neobjektivnega (celo pristranskega) vrednotenja ponudb.

V zvezi s pomisleki vlagatelja, ki se nanašajo na dejstvo, da sporna merila za izbiro najugodnejše ponudbe v obravnavanem primeru sploh ne jemljejo v obzir cene (in drugih s ceno povezanih dejavnikov), Državna revizijska komisija opozarja, da se z Uredbo, na katero se sklicuje naročnik, določajo "... mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov, sestavine, ki jih podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov (v nadaljevanju: distributerji) smejo ali morajo upoštevati, in merila, po katerih se cene ali njihove sestavine smejo ali morajo oblikovati" (1. člen Uredbe, smiselno enako tudi prej veljavna Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov; Uradni list RS, št. 93/01). V skladu z določilom 1. odstavka 2. člena se Uredba nanaša (samo) na neosvinčene motorne bencine NMB-91, NMB-95 in NMB-98 (ne pa tudi na druge naftne derivate). Poleg tega Uredba tudi ne zahteva (kot zmotno trdi naročnik) enotne drobno prodajne cene motornih bencinov na celotnem slovenskem trgu ne glede na distributerja, ampak določa le mehanizem oblikovanja najvišje prodajne cene brez dajatev (v SIT/liter), ki se lahko uveljavi na trgu v določenem obdobju (4., 5., 8., 9. in 11. člen uredbe). Uredbo, ki je bila sprejeta kot eden od ukrepov kontrole cen, na podlagi 8. člena Zakona o kontroli cen (Ur.l.RS, štev. 63/99 - v nadaljevanju: ZKC) je tudi potrebno interpretirati v skladu z določili ZKC, ki v 9. členu izrecno določa, da je določitev najvišje cene eden od ukrepov kontrole cen, pri katerem "podjetja ne smejo prodajati blago nad to ceno, lahko pa pod njo." V zvezi z navedenimi predpisi, je Državna revizijska komisija zaprosila za pojasnilo tudi Ministrstvo za gospodarstvo. Iz pojasnila, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 28.2.2002, prav tako izhaja, da se cene naftnih derivatov, ki so zajeti z Uredbo in so na ukrepu določitve cen, od leta 1992 določajo kot najvišje cene, kar pomeni, da podjetje ne more prodajati po višji ceni, kot je določena, lahko pa po nižji. Tudi v trenutno veljavni uredbi je v 4., 5. in 11. členu določena najvišja modelska cena in najvišja prodajna cena. Marža distributerjev je navedena v 12. členu Uredbe kot fiksni znesek, medtem ko je modelska cena določena kot najvišja (in je torej variabilna).

Ob navedenem in ob upoštevanju dejstva, da naročnik obravnavano javno naročilo oddaja v izvedbo za razmeroma dolgo obdobje (do konca leta 2003), se Državna revizijska komisija ne more strinjati z naročnikom v tem, da je cenovni dejavnik pri predmetu obravnavanega javnega naročila preprosto zanemarljiv. Takšno stališče, kot ga skuša zagovarjati naročnik, bi bilo po mnenju Državne revizijske komisije tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki je uzakonjeno v 4. členu ZJN-1 in ki od naročnika zahteva, da mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. Po prepričanju Državne revizijske komisije je zato tudi pri obravnavanem (tako kot pri vsakem drugem) javnem naročilu potrebno pretehtati vse možne cenovne dejavnike, ki niso izraženi le neposredno (cena) ampak tudi posredno (plačilni pogoji /roki ipd.).

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ker ugotovljenih nepravilnosti, ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo razpisa v celoti, je Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

O morebitnih stroških revizijskega postopka Državna revizijska komisija ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne ...







....

Natisni stran