018-022/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo pisarniškega materiala, čistil in papirne konfekcije ter pisemskih ovojnic s tiskom in suhim žigom â??. in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sklop 2 - dobava čistil in papirne konfekcije, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.

Obrazložitev:

Naročnik je, dne 06.12.2001, sprejel sklep, št. 43/2001-B, o začetku postopka oddaje javnega naročila po sklopih za dobavo pisarniškega materiala, čistil in papirne konfekcije ter pisemskih ovojnic s tiskom in suhim žigom za â??. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. V objavi javnega razpisa je bilo med drugim določeno, da bo javno odpiranje ponudb dne 16.01.2002.

Po pregledu razpisne dokumentacije je vlagatelj z dopisom, z dne 03.01.2002, od naročnika zahteval pojasnila glede razpisne dokumentacije za sklop 2 - čistila in papirna konfekcija. Vlagatelj v navedenem dopisu med drugim zahteva od naročnika pojasnila o tem, kakšno navitje role toaletnega papirja se zahteva za predmetno javno naročilo, saj se cena glede na navitje role močno razlikuje (število lističev na roli) ter ali se pri čistilih upošteva tudi doziranje čistil, saj se glede na koncentracijo le teh razlikuje tudi njihova cena. Naročnik je z dopisom, z dne 04.01.2002, vsem ponudnikom posredoval pojasnilo, da je pri sklopu 2 - čistila in papirna konfekcija predmet javnega naročila dvoplastni toaletni papir, pri čemer širina role ne sme presegati 10 cm, premer pa ne sme biti večji od 10 cm, pri čemer je premer kartonastega tulca 5 cm, premer navitja pa 5 cm (dolžina navitja je približno 21 m). Nadalje je naročnik v tem dopisu navedel, da so predmet javnega naročila pri sklopu 2 - čistila in papirna konfekcija le nekoncentrirana širokopotrošna standardna čistila in ne koncentrirana čistila.

Vlagatelj je, dne 11.01.2002, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da javnega naročila za sklop 2 - čistila in papirna konfekcija pod pogoji, kot jih je določil naročnik, ni mogoče izvesti. Vlagatelj meni, da bi morala biti v razpisni dokumentaciji opredeljena tudi najnižja cena delovne koncentracije, nikakor pa ne čistila na enoto mere, saj iz tega ni razvidna cenovno najugodnejša delovna koncentracija, ki se uporablja pri delu. Vlagatelj dodaja, da proizvajalci in tudi kupci stremijo k temu, da so čistila narejena v čim večji koncentraciji, saj je na ta način okolje manj obremenjeno ter se znižajo stroški embalaže, transporta, skladiščenja ipd. Vlagatelj v nadaljevanju še dodaja: "Delovne koncentracije imajo zelo velike razpone saj nekdo, ki ima delovno koncentracijo 0,5% nikakor ne more enakovredno nastopati z nekom, ki ima delovno koncentracijo 20%, ti razponi pa odločilno vplivajo na ceno samega artikla in na končno ceno ponudbe. Za primerjavo vam navajamo primer čistila za dnevno čiščenje, v njuni ceni pa je približno 32% razlike v ceni na enoto:
- Čistilo z delovno koncentracijo 0,5%, 10L koncentranta po ceni 5.000,00 SIT dobimo 2000L delovne raztopine. Ta delovna raztopina zadošča za približno 6000 m2 čiščenja.
- Čistilo z delovno koncentracijo 1%, 10L koncentranta po ceni 3.800,00 SIT dobimo 1000L delovne raztopine. Ta delovna raztopina zadošča za približno 3000 m2 čiščenja.
Iz tega je razvidno, da čistilo po ceni 5000 SIT stane delovna koncentracija, katera je pomembna za uporabnika saj z njo čisti za 1L 2,5 SIT. Čistilo po ceni 3800 SIT pri delovni koncentraciji 1% pa 3,8 SIT za 1L. Iz tega je razvidno, da je cenejše čistilo v nabavi 51% dražje za uporabnika."

Vlagatelj še dodaja, da tudi pri papirni galanteriji ni posebej specificirana rola toaletnega papirja. Glede na dejstvo, da je na tržišču mnogo dobaviteljev papirne galanterije, se lahko prodajna cena le-te spreminja samo s kvaliteto in količino papirja (slabša kvaliteta, manjše navitje na posamezno rolo ipd.). Vlagatelj zato meni, da bi morala biti merila bolj natančna, kar bi omogočilo enakopravnost ponudnikov. V nasprotnem primeru lahko en ponudnik ponudi enoslojno rolo s 150 listi, drug ponudnik pa dvoslojno rolo z 200 listi. V izogib takšnih situacij, bi morala biti merila opredeljena bolj podrobno, saj je drugače lahko ponudnik zaveden ali pa tudi diskriminiran. Vlagatelj meni, da predračunske tabele niso napisane tako, da bi lahko vsi ponudniki nastopali enakovredno v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj dodaja: "Merila za izbiro dobavitelja niso dovolj natančno opredeljena ali pa ste v predračunu izpustili za dobavitelja zelo pomembno kolono (cena za 1L delovne raztopine), pri papirni galanteriji pa (koliko plasti, število lističev, oziroma metražo navitja posamezne rolce), katera bi vam dala jasno sliko o najcenejši in najugodnejši ponudbi." Vlagatelj dodaja, da je cena delovne koncentracije nekega čistila za naročnika nepomemben podatek (vsa čistila od vseh proizvajalcev imajo navodila za uporabo in so tudi različno koncentrirana), zanj in ostale ponudnike pa ta koncentracija predstavlja najpomembnejši podatek pri uporabi čistila in določanju cene le-tega.

Naročnik je po proučitvi ustreznosti zahtevka za revizijo z vidika določil 12. člena ZRPJN ugotovil, da vlagatelj ni dostavil potrdila o vplačilu takse iz 22. člena navedenega zakona, zato ga je z dopisom, z dne 17.01.2002, pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj je v zahtevanem roku, dne 17.01.2002, dopolnil zahtevek za revizijo s potrdilom o vplačilu zahtevane takse.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter ga s sklepom, z dne 11.02.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je že v svojem pojasnilu razpisne dokumentacije navedel, da razpisuje širokopotrošna standardna čistila. Naročnik dodaja, da potrebuje čistila za čiščenje poslovnih prostorov ter da nima predpisanih nobenih posebnih standardov za čiščenje ali celo razkuževanje delovnih prostorov, kot to velja mogoče za bolnišnice in podobne zavode, za kar bi potreboval posebna čistila ali posebne postopke čiščenja. Delovna koncentracija posameznih čistil, ki jih naročnik trenutno uporablja in jih ponovno razpisuje, ni navedena na nobenem od teh čistil. Dejansko se vsa čistila, razen enega, uporabljajo neposredno v obliki, kot so že pripravljena v embalaži, torej brez redčenja (npr. toaletno tekoče milo za roke, čistilo za odstranjevanje vodnega kamna, čistilo za sanitarije, čistilno sredstvo za pomivalni strojâ??). Naročnik dodaja, da je samo pri čistilu za talne površine v navodilih navedena zelo ohlapna merska enota za redčenje z vodo (dva merilna zamaška v pol vedra - ne na pet ali 10 litrov - tople vode), pri čemer je tudi za to čistilo določeno, da se za majhne površine in težko odstranljive madeže uporablja neposredno brez redčenja. Poleg tega na nobeni deklaraciji pri čistilih ni navedena delovna koncentracija čistil. Naročnik še dodaja, da ravno zaradi tega, ker se navedena čistila uporabljajo neposredno, v razpisni dokumentaciji ni bilo mogoče zahtevati cene za določeno delovno koncentracijo čistil.

Naročnik v nadaljevanju dodaja, da je s pojasnili razpisne dokumentacije tudi povsem natančno določil, kakšne role za toaletni papir uporablja, zato je zahtevek za revizijo tudi v tem delu neutemeljen.

Naročnik na koncu dodaja, da merila, ki so določena v razpisni dokumentaciji, niso diskriminatorna in omogočajo izbor najugodnejše ponudbe za sklop 2 - čistila in papirna konfekcija.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.02.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu ponovno povzema navedbe iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da je vsako čistilo koncentrirano, stopnja koncentracije pa je razvidna iz navodila za uporabo. Izjema so čistila, ki se uporabljajo kot koncentrati, so pa tudi ti koncentrirani. To so čistilo za čiščenje stekla, čistilo za nego pohištva, tekoči Vim in podobno. Čistilo za posodo, odstranjevalec vodnega kamna, čistilo za tla, pralni prašek, čistilo za sanitarije, čistilo za strojno pomivanje posode in podobna čistila pa se redčijo. Vlagatelj dodaja, da v kolikor naročnik sedaj uporablja čistila, katera nimajo navodil o pravilni uporabi, način redčenja in podobno, le-teh ne bi smel uporabljati, saj so v nasprotju z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, prodajalec takšnih čistil pa ravna v nasprotju z Zakonom o kemikalijah. Navedeno pomeni, da čistila niso pravilno deklarirana in ne bi smela biti v prodaji.

Naročnik je, dne 19.02.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo z dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem povzema svoje ugotovitve, ki so že navedene v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 20.02.2002, od vlagatelja zahtevala dodatna pojasnila navedb v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na pomanjkljivo razpisno dokumentacijo v delu, ki opredeljuje predmet javnega naročila za sklop 2 - čistila in papirna konfekcija. Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.02.2002, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevana pojasnila.

Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 21.02.2002, Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenje za trgovino, zaprosila za strokovno mnenje o tem ali pri opredelitvi predmeta javnega naročila za čistila (za tla, sanitarije, posodo, pomivalni stroj) zadostuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji navede npr: "čistilo za tla 1liter" ali "čistilno sredstvo za pomivalni stroj F-8000 (1/25 litrov), cena za en kos", ali pa bi naročnik moral podrobneje opisati predmet javnega naročila ter navesti zahtevano koncentracijo čistila in eventualne druge podatke. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za trgovino, je z dopisom, z dne 25.02.2002, Državni revizijski komisiji posredovalo strokovno mnenje.

Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 21.02.2002, tudi Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije zaprosila za strokovno mnenje o tem ali obstojajo nekoncentrirana širokopotrošna standardna čistila (za tla, sanitarije, posodo, pomivalni strojâ??) za katera pri opredelitvi predmeta javnega naročila zadostuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji navede npr: "čistilo za tla 1liter" ali "čistilno sredstvo za pomivalni stroj F-8000 (1/25 litrov), cena za en kos", ali pa bi naročnik moral podrobneje opisati predmet javnega naročila ter navesti zahtevano koncentracijo čistila in eventualne druge podatke. Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije je z dopisom, z dne 22.02.2002, Državni revizijski komisiji posredoval strokovno mnenje.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil vlagatelja in strokovnih mnenj Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja za trgovino in Urada RS za kemikalije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede navedbe, da razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo ne zagotavlja enakopravnosti ponudnikov in primerljivosti ponudb, vlagatelj v dodatnih pojasnilih med drugim navaja, da ne obstajajo nekoncentrirana širokopotrošna čistila, ampak so vsa čistila koncentrirana. Njihova koncentriranost pa je razvidna iz navodil za uporabo ali tehničnega lista. Delovne koncentracije imajo zelo velike razpone, ti razponi pa odločilno vplivajo na ceno samega proizvoda in na končno ceno ponudbe. Vlagatelj dodaja, da je razpisano pomivalno sredstvo F 8000 uvrščeno med nevarne kemikalije ter je prijavljeno na Ministrstvu za zdravje, Uradu Republike Slovenije za kemikalije. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe niso dovolj natančno opredeljena ali pa je v predračunu izpuščena pomembna kolona "cena za 1 liter delovne raztopine", ki bi dala jasno sliko o najugodnejši ponudbi. Glede toaletnega papirja, ki je prav tako predmet javnega naročila za sklop 2 - dobava čistil in papirne konfekcije pa vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji in pojasnilih razpisne dokumentacije navedel, kakšna dimenzija role ustreza podajalniku toaletnega papirja, ki ga naročnik uporablja in tudi približno metražo toaletnega papirja na roli. S takšnim ravnanjem naročnik izpostavlja določenega proizvajalca papirne galanterije, ki ponuja točno takšno metražo toaletnega papirja na roli, kot ga zahteva naročnik, zato bi naročnik v razpisni dokumentaciji lahko opredelil, da tisti ponudniki, ki ponujajo drugačne dimenzije oziroma navitja (s tem, da ustrezajo obstoječim podajalnikom), metražo preračunajo na 21 metrov.

Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za trgovino, je v svojem mnenju, z dne 25.02.2002, glede standardov čistil, označevanja koncentracije ter drugih podatkov, relevantnih za čistila, med drugim navedla, da čistila, ki vsebujejo določene nevarne snovi in so zaradi vsebnosti tovrstnih snovi dražljiva, jedka, hlapljiva ipd, sodijo pod okrilje Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99). Pakiranje in označevanje čistil pa ureja Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Uradni list RS, št. 73/99, 3/00, 45/00, 55/01), ki v 7. členu določa, da je pripravek lahko v prometu le, če je označen z naslednjimi podatki:
- imenom, polnim naslovom in telefonom pravne ali fizične osebe, ki daje nevarni pripravek v promet v Republiki Sloveniji,
- trgovskim imenom ali drugo enakovredno označbo za identifikacijo pripravka,
- kemijskim imenom nevarnih snovi kot sestavin pripravka,
- grafičnimi znaki za nevarnost,
- standardnimi opozorili R (stavki R),
- standardnimi obvestili S (stavki S)
- nominalno količino (nominalno maso ali nominalni volumen) pripravka v embalažni enoti, kadar je namenjen splošni uporabi.

Gospodarska zbornica Slovenije dodaja, da je potrebno pri označevanju upoštevati tudi določilo 33. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98, 25/98 in 23/99), ki določa, da mora proizvajalec oziroma pravna ali fizična oseba, ki daje izdelek v promet, zagotoviti navodilo za uporabo, če gre za izdelek, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek oziroma bi potrošnik za njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali druge ali onesnažil okolje.

Urad RS za kemikalije pa v svojem mnenju, z dne 22.02.2002, glede obstoja nekoncentriranih širokopotrošnih standardnih čistil (za tla, sanitarije, posodo, pomivalni strojâ??) ter glede standardov čistil, označevanja koncentracije ter drugih podatkov, relevantnih za čistila, navedel:
"Trenutno v RS veljavna zakonodaja ne ureja posebej vprašanja označevanja detergentov, tako, da predpisi o kemikalijah urejajo le splošna vprašanja varnosti detergentov, kjer je določeno, da morajo biti detergenti, ki so razvrščeni v skupine nevarnih kemikalij, opremljeni z etiketo, na kateri so navedeni osnovni podatki o kemikaliji in pravni ali fizični osebi, ki daje kemikalijo v promet: naziv, naslov, telefonska številka, ime nevarne snovi, znaki in predpisi za nevarnost in opozorila ter nominalna količina snovi.

Ne glede na to pa so detergenti, ki so v prometu v RS, praviloma opremljeni tudi s podatki o sestavi in navodilom za uporabo oziroma doziranje. Navajanje teh podatkov na embalaži v RS trenutno še ni zakonsko obvezno, izhaja pa iz priporočil Evropske komisije in sporazuma med Evropsko komisijo in vodilnimi združenji proizvajalcev.

"Nekoncentriranega širokopotrošnega standardnega čistila" ni mogoče definirati, saj se čistilna sredstva (tudi za široko potrošnjo) prodajajo v obliki koncentratov in jih je za običajno uporabo vedno potrebno ustrezno razredčiti. Izjema so čistilna sredstva, ki se nanašajo neposredno, kot npr. čistila za WC školjke (WC račke), polirna in abrazivna čistilna sredstva (Arf, Vimâ??). Kot je razvidno iz vašega vprašanja, gre pri konkretnem razpisu za prvo skupino čistil. V tem primeru je v samem razpisu med tehničnimi specifikacijami težko zahtevati točno določeno koncentracijo, doziranje ali porabo čistilnega sredstva, saj gre za široko paleto različnih izdelkov. Vsekakor pa bi bilo kriterij doziranja/porabe oziroma izdatnosti mogoče smiselno upoštevati pri samem izboru najugodnejše ponudbe. Kot že navajate tudi sami, absolutna cena čistila ni najprimernejši kriterij za izbor, razen v primeru, ko gre za povsem identično čistilo.

Pojasnilo naročnika, da bi koncentrirana čistila zahtevala profesionalnega in dodatno usposobljenega uporabnika, drži v primeru, ko bi bilo čistilo koncentrirano do take stopnje, da bi bilo zaradi tega razvrščeno v višje skupine nevarnosti in zaradi tega po predpisih o kemikalijah dostopno samo profesionalnim uporabnikom. Menimo pa, da konkretnem primeru ne gre za tako situacijo, saj sami navajate, da je naročnik že v razpisu zahteval "širokopotrošna čistila", torej čistila, namenjena splošni uporabi, ki izpolnjujejo osnovne varnostne zahteve za uporabnika in okolje in ne dosegajo prej navedenih koncentracij."

Na podlagi proučitve določil razpisne dokumentacije, dodatnih pojasnil vlagatelja ter citiranih strokovnih mnenj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da s tem, ko so v razpisni dokumentaciji opredeljena čistila le z enoto mere (kos, liter, kg) v neodvisnosti od njihove koncentracije, ni zagotovljena primerljivost ponudb in s tem njihovo vrednotenje ter enakopravno nastopanje ponudnikov v predmetnem javnem naročilu. V obrazcu predračuna za sklop 2 - čistila in papirna konfekcija, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, je med drugim določeno, da ponudniki navedejo ceno za:
- čistila za posodo 1l, za 1 kos ter 3.300 kosov,
- odstranjevalca vodnega kamna 1l, za 1 kos ter 900 kosov,
- čistila za tla 1l, za 1 kos ter 1.100 kosov,
- pralnega praška 1kg, za 1 kos ter 1.400 kosov,
- čistila za sanitarije 1l, za 1 kos ter 700 kosov,
- čistilnega sredstva za pomivalni stroj F-8000 (1/25 litrov), za 1 kos ter 200 kosov.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v pojasnilih k razpisni dokumentaciji, z dne 04.01.2002, vsem ponudnikom posredoval pojasnilo, da so predmet javnega naročila pri sklopu 2 - čistila in papirna konfekcija nekoncentrirana širokopotrošna standardna čistila. Naročnik je s takšno določitvijo razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na sklop 2 - čistila in papirna konfekcija kršil 23. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1). Prvi odstavek navedenega člena od naročnika namreč zahteva, da mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. V 7. točki tretjega odstavka navedenega člena pa je določeno, da mora razpisna dokumentacija, upoštevaje predmet javnega naročila, vsebovati "vrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blagaâ??, morebitne dodatne storitve in podobno." Glede na dejstvo, da se čistila, ki so predmet javnega naročila, na trgu pojavljajo zgolj v koncentrirani obliki, ki pa je lahko različna, je ob takšni razpisni dokumentaciji, kot jo je izdelal naročnik in pojasnilih razpisne dokumentacije (predmet javnega naročila so nekoncentrirana širokopotrošna standardna čistila, merilo za izbor pa je cena za 1 kos čistila z volumnom 1 liter pri poljubni koncentraciji čistila) onemogočena izdelava pravilne ponudbe, zlasti pa primerljivost ponudb in objektivno vrednotenje ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti vse potrebne podatke in vključiti dokumente, ki omogočajo ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Naročnik postavi vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora v njej popolno predstaviti predmet javnega naročila, da je omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb.

Naročnik je z opisano določitvijo predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji kršil načelo transparentnosti (6. člen ZJN-1), ki je eno najpomebnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri izdelavi razpisne dokumentacije, ki mora biti pripravljena tako, da lahko naročnik na njeni osnovi pričakuje pravilne in primerljive ponudbe za izpolnitev predmeta javnega naročila.

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja." Namen navedenega načela je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost pa ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov različen. Prednosti, ki jih dajejo te danosti, je dovoljeno upoštevati. V konkretnem primeru pa so postavljeni v slabši (neenakopraven) položaj ponudniki, ki ponujajo bolj koncentrirana čistila, saj so zaradi tega ta tudi dražja od manj koncentriranih čistil in zato slabše vrednotene, čeprav so praviloma cenejša na enoto delovne koncentracije od manj koncentriranih čistil na enoto delovne koncentracije.

Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni dovolj natančno opredelil svoje zahteve glede role toaletnega papirja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obrazcu predračuna za sklop 2 - čistila in papirna konfekcija, ki je sestavni del razpisne dokumentacije med drugim določeno, da ponudniki navedejo ceno za dvoplastni beli toaletni papir v roli za 1 kos ter za 39.000 kosov. V pojasnilih k razpisni dokumentaciji, z dne 04.01.2002, pa je naročnik določil: "Glede točke 1 (toaletni papir 2-plastni beli role, 39.000 kosov) pojasnjujemo, da glede na to, da imamo v WC-jih instalirane doze znamke APURA za dve roli, širina le-te ne sme presegati 10 cm, premer pa ne sme biti večji od 10 cm, pri čemer je premer kartonastega tulca 5 cm, premer navitja pa 5 cm (dolžina navitja je približno 21 m)." Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi tako določene dokumentacije v delu, ki se nanaša na dobavo toaletnega papirja, sicer omogočena primerljivost ponudb in s tem njihovo vrednotenje. Ob tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da bi opredelitev v razpisni dokumentaciji, da mora biti navitje toaletnega papirja na roli dolgo približno 21 metrov, lahko pomenila omejevanje zagotavljanja konkurence med ponudniki, če bi se med postopkom oddaje javnega naročila izkazalo, da lahko navedeno zahtevo iz razpisne dokumentacije izpolni samo en ponudnik, ta zahteva pa ni nujna za zadovoljitev potrebe, zaradi katere se oddaja javno naročilo.

Glede meril za ocenjevanje in izbor najugodnejše ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 8. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil: "Pri ocenjevanju ponudb in pri izbiri najugodnejšega ponudnika bomo posamezna merila vrednotili po naslednjem:
1) cena: maksimalno 70 točk; pri vrednotenju ponudbene cene bo upoštevan vrstni red ponudnikov glede na ceno, in sicer bo število točk izračunano po formuli

št. točk

2) dobavni rok: maksimalno 30 točk; pri čemer bo število točk izračunano po formuli

št. točk

Za dobavni rok, ki bi bil daljši od 15 dni, ponudnik prejme 0 točk."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za predmetno javno naročilo določil merila skladno z določbo 50. člena ZJN-1. Navedeni člen v drugem odstavku določa: "Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb." Navedena merila omogočajo transparentno in nediskriminatorno vrednotenje ponudb ob pogoju, da bi bil v razpisni dokumentaciji na transparenten in nedvoumen način določen predmet javnega naročila.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj po dvigu razpisne dokumentacije, dne 11.01.2002, vložil zahtevek za revizijo, o čemer je še istega dne obvestil naročnika po faksu. Naročnik je zahtevek za revizijo prejel po pošti, dne 14.02.2002, kar je razvidno iz poštne povratnice. Naročnik je kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dne 16.01.2002, opravil javno odpiranje ponudb, kar predstavlja kršitev 11. člena ZRPJN, ki v prvem odstavku določa: "Vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila." Vloženi zahtevek za revizijo ima suspenziven učinek. Naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo ne sme opravljati tistih ravnanj, ki imajo ali bi lahko imela kakršnekoli učinke ali pravne posledice v postopku oddaje javnega naročila. To so predvsem ravnanja naročnika, ki se kažejo navzven, kar pa nedvomno velja tudi za javno odpiranje ponudb. Naročnik bi moral skladno z 11. členom ZRPJN nemudoma obvestiti vse ponudnike, ki so oddali ponudbo za sklop 2 - čistila in papirna konfekcija, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je navedeno obvestilo posredoval vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbo za sklop 2 - čistila in papirna konfekcija, šele 13.02.2002, kar predstavlja kršitev citiranega določila ZRPJN.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik kršil nekatere določbe ZJN-1 in ZRPJN. Ker opisanih kršitev zakona ni mogoče odpraviti drugače, kot le z razveljavitvijo razpisa za skop 2 - dobava čistil in papirne konfekcije v celoti, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija pa skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje naročnika, da v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila za sklop 2 - dobava čistil in papirne konfekcije pripravi takšno razpisno dokumentacijo, ki bo omogočala izdelavo in predložitev pravilnih in primerljivih ponudb.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??



â??

Natisni stran