018-008/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo delov uniform ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo delov uniform, objavljen v Uradnem listu RS, št. .. pod št. objave Ob-..v delu, ki se nanaša na sklop 8) čevlji terenski.

Obrazložitev:

Naročnik je dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javno naročilo za izdelavo in dobavo delov â??uniform, ki ga je razdelil v 10 sklopov: â??. Z obvestilom o oddaji naročila, št. 0512/3-308/64-01, z dne 28.09.2001, je naročnik za drugi, tretji, četrti, šesti in deseti sklop izbral najugodnejše ponudnike, za ostale sklope pa je ugotovil, da niso uspeli in da bo v skladu s tretjim odstavkom 76. in 1. točko drugega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) nadaljeval postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik je tako dne 16.10.2002 sprejel sklep, št. 0512/3-308/64p-7-01, o pričetku postopka s pogajanji brez predhodne objave in imenovanju pogajalske skupine za izvedbo naročila za izdelavo in dobavo delov ... uniform v ocenjeni vrednosti â?? . Dne 17.10.2001 je naročnik 18 dobaviteljem poslal poziv k sodelovanju oz. predložitvi ponudb za predmetno naročilo. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 0512/3-308/64p- -01, z dne 06.11.2001, je razvidno, da je na poziv prispelo 11 pravočasnih ponudb in da je vlagatelj oddal ponudbo za osmi sklop (čevlji terenski). Dne 07.11.2001 je naročnik ponudnike pozval k pogajanjem, ki jih je izvedel 14.11.2001.

Iz obvestila o oddaji naročila, št. 0512/3-308/64p-01, z dne 26.11.2001, je razvidno, da je naročnik za osmi sklop kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi tega obvestila naročnik navaja, da je po pregledu ponudb ugotovil, da sta bili ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika pravilni, primerni in sprejemljivi. Pri merilu "cena" je izbrani ponudnik dobil 56,52 točk, vlagatelj pa 60. Pri merilu "kvaliteta vzorca" je naročnik ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil ustrezen vzorec, vlagatelj pa je predložil vzorec artikla z določenimi odstopanji (oblika in izvedba podplata terenskega čevlja nekoliko odstopata od zahtev naročnika, jezik terenskega čevlja ni podložen s peno debeline 5 mm, kot so zahtevala navodila razpisne dokumentacije). Izbrani ponudnik je tako pri tem merilu dobil 20 točk, vlagatelj pa 15. Pri merilu "finančno stanje" je izbrani ponudnik dobil 9,986 točk, vlagatelj pa 6,036 točk. Pri merilu "urejenost sistema kakovosti" sta oba ponudnika dobila po 5 točk. Izbrani ponudnik je tako dobil skupaj 91,51 točk, vlagatelj pa 86,04 točk.

Vlagatelj je po prejemu obvestila o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.12.2001, v katerem navaja, da ga vlaga zaradi vseh revizijskih razlogov, predvsem pa zaradi kršitev določil postopka za oddajo naročila, potencialno diskriminatorne metode za ocenjevanje ponudb ter posledično napačne uporabe materialnih aktov. Iz tabele, ki je priloga obvestila o oddaji naročila, z dne 26.11.2001, je razvidno, da je vlagatelj pri oceni kakovosti izdelka prejel 5 točk manj kot izbrani ponudnik, ker naj bi vlagateljevem vzorcu manjkala penasta podloga na jeziku, rahlo pa naj bi odstopala tudi izvedba podplata. Gre za nepravilnosti, ki jih na pogajanjih naročnik ni zatrjeval (na pogajanjih je naročnik ugotovil, da predloženi vzorec terenskih čevljev ustreza njegovim zahtevam), iz ocene vzorcev vlagatelja in izbranega ponudnika pa bi bilo mogoče sklepati, da je vlagateljev izdelek kar za četrtino slabši od izdelka izbranega ponudnika.
Po mnenju vlagatelja je naročnik pri ocenjevanju izdelka uporabil metodologijo, ki omogoča prilagajanje izbire točno določenemu ponudniku. Za ustrezno kakovost izdelka dobi namreč ponudnik do 20 točk, nikjer pa ni določeno, koliko točk manj dobi za posamezno pomanjkljivost. Zato ni pravično, da naročnik primernost izdelka ocenjuje s točkami v tako visokem razponu, saj ni izdelal nikakršnih meril za ocenjevanje, tak razpon pa omogoča tudi prilagajanje rezultatov in izbire točno določeni ponudbi. Vlagatelj navaja, da je iz zapisnikov o pogajanjih razvidno, da njegov izdelek ustreza naročnikovim zahtevam, zato bi moral vzorec dobiti 20 točk. Če bi bile pomanjkljivosti res izkazane, bi lahko naročnik med pogajanji skušal doseči njihovo odpravo v okviru ponujene cene, ki je za 5,8% nižja od znižane cene izbranega ponudnika.
Na podlagi navedenega vlagatelj ocenjuje, da je bila izbira ponudnika opravljena s favoriziranjem točno določene ponudbe, to pa potrjuje tudi točkovanje drugih parametrov ponudbe. Vlagateljevo finančno stanje je bilo ocenjeno s 6,036 točke, pri čemer vlagatelju ni jasno, kako je naročnik prišel do decimalnih številk, saj je iz razpisne dokumentacije razvidno, da bi moral za ta segment dobivati le cele točke. Poleg tega je po mnenju vlagatelja navedena vrednost izračunana povsem napačno. Iz dokumentacije, ki jo je vlagatelj predložil naročniku, je razvidno, da izkazuje dobiček iz poslovanja in ne izgube, za kar bi moral dobiti 4 točke. Kazalnik gospodarnosti poslovanja je enak ali večji od ena (3 točke), razmerje med čistim dobičkom ter prihodki pa je enak 0,001 do 0,004 (1 točka). Neporavnanih obveznosti vlagatelj nima, tako da nima negativnih točk. To po vlagateljevem mnenju pomeni, da bi da bi moral pri tem merilu dobiti 8 točk (4+3+1), ne pa 6,036 točke, kot je izračunal naročnik.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi obvestilo oddaji naročila, z dne 26.11.2001. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je vlagateljevega pooblaščenca z dopisom, št. 0512/3-308/64p-15-01, z dne 03.01.2002, pozval, da predloži dokazila, da v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN in 87. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP) izpolnjuje pogoje za zastopanje. Naročnik je od vlagateljevega pooblaščenca dne 07.01.2002 prejel dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

Naročnik je dne 08.01.2002 z dopisom, št. 0512/3-308/64p-17-01, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi tega dopisa naročnik navaja, da je v skladu s 16. členom ZRPJN preveril pravilnost postopka oddaje javnega naročila ter ugotovil, da je postopek potekal skladno z zakonodajo in predmetno dokumentacijo.
Naročnik navaja, da je po neuspelem odprtem postopku v skladu z 20. členom ZJN-l postopek nadaljeval s pogajanji brez predhodne objave. Pri pozivu k sodelovanju je naročnik spoštoval temeljna načela, predvsem načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo transparentnosti, saj je k sodelovanju za predmetni sklop javnega naročila povabil 5 kandidatov. Od teh sta se na poziv odzvala 2 kandidata, ki sta pravočasno in pravilno oddala svoji ponudbi, in sicer izbrani ponudnik ter vlagatelj. Naročnik je ponudbi obeh kandidatov podrobno pregledal in ugotavljal njuno ustreznost ter skladnost z dokumentacijo, ki je bila priložena pozivu. Sestavni del le-te so tehnične specifikacije, v katerih so natančno opredeljene zahteve glede kvalitete, izvedbe in videza vzorcev artiklov, ki so jih morali vsi kandidati predložiti naročniku najkasneje do roka za oddajo ponudbe. V splošnih zahtevah tehnične specifikacije je navedeno, da je sestavni del standarda potrjen vzorec, ki služi za vizualni izgled ter kvaliteto materialov in izdelave. V dokumentaciji je na strani 12 podana tudi možnost ogleda vzorcev vseh razpisanih artiklov pri naročniku, katere pa vlagatelj ni izkoristil. Naročnik je pri pregledu vlagateljevega vzorca ugotovil določene nepravilnosti oziroma odstopanja od zahtev tehnične specifikacije in vzorčnega artikla naročnika. Jezik čevlja ni oblazinjen s peno debeline 5 mm, ki bi varovala nart in golenico, prav tako izvedba in oblika podplata vlagateljevega vzorca nista popolnoma v skladu z zahtevami. Podplat je raven in je na zgornji del čevlja prišit, kar daje vzorcu poleg odstopanja od zahtev tudi neestetski videz, rob pri taki izvedbi podplata pa otežkoča vzdrževanje takega artikla. V skladu z 20. in 48. členom ZJN-l je naročnik pozval kandidate, da se udeležijo pogajanj. Ker se vlagatelj na pisno povabilo k pogajanjem ni odzval ob uri, ki je bila navedena v pozivu (13.30 ura), ga je na to naročnik telefonsko opozoril. Omogočil mu je nov rok, tako da so bila pogajanja izvedena istega dne med 14.40 in 15.00 uro. Naročnik je vlagatelja na pogajanjih opozoril na vse napake in odstopanja, ki jih je ugotovil ob pregledu njegovega vzorca. Ker pa je vzorec kljub temu kvalitetno in cenovno zanimiv, odstopanja pa so v mejah tolerance, naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil iz postopka, temveč je le-tega seznanil, da bo pri merilu "kvaliteta" prejel nižje število točk od srednje vrednosti. Naročnik je možnost odstopanja v mejah tolerance predvidel že pri oblikovanju meril, in sicer z dikcijo, da ponudnik lahko prejme "doâ??točk" (v konkretnem primeru do 20 točk za kvaliteto vzorca artikla, ki ustreza zahtevam naročnika) oziroma tudi s pridržkom do interpolacije vrednosti meril. Vlagatelj je na pogajanjih soglašal z ugotovitvami in zagotovil, da bo v primeru, če bo izbran kot najugodnejši kandidat, pomanjkljivost glede oblazinjenja jezika odpravil, način izvedbe in oblika podplata pa ostajata ista.
Naročnik dalje navaja, da je merila za izbor najugodnejšega ponudnika v odprtem postopku predmetnega javnega razpisa v skladu s 50. členom ZJN-l uradno objavil in navedel v razpisni dokumentaciji, kjer jih je tudi opisal in ovrednotil. Glede na dejstvo, da se v postopku s pogajanji dokumentacija v bistvenih elementih ne sme spreminjati, je naročnik v tem postopku uporabil ista merila. Pri tem je potrebno spoštovati določilo 12. člena ZRPJN, ki v petem odstavku opredeljuje, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Kljub temu pa naročnik na vlagateljev očitek podaja odgovor. Naročnik je možnost odstopanja (pomanjkljivosti) v mejah tolerance predvidel že pri oblikovanju meril, in sicer z dikcijo, da lahko ponudnik prejme "doâ??točk" (v konkretnem primeru do 20 točk za kvaliteto vzorca artikla, ki ustreza zahtevam naročnika) oziroma tudi s pridržkom do interpolacije vrednosti meril. Naročnik je s pogajanji skušal doseči odpravo pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil pri pregledu vlagateljevega vzorca. Vlagatelj je na pogajanjih soglašal z ugotovitvami in zagotovil, da bo v primeru, če bo izbran kot najugodnejši ponudnik, pomanjkljivost glede oblazinjenja jezika odpravil, način izvedbe in oblika podplata pa ostajata ista. Glede na očitna odstopanja vlagateljevega vzorca od tehnične specifikacije oziroma od potrjenega vzorca naročnika je vlagatelj prejel ustrezno število točk. Iz navedenega po naročnikovem mnenju sledi, da ni možno govoriti o favoriziranju točno določene ponudbe.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod opombo na strani l4 eksplicitno navedel, da si pridržuje pravico do interpolacije vrednosti meril. Ker se je pri ocenjevanju konkretnih ponudb to izkazalo za nujno, je naročnik v skladu z navedenim pridržkom pristopil k interpolaciji. Nujnost interpolacije je posledica odstopanj vlagateljevega vzorca artikla od zahtev, saj je v primeru interpolacije enega merila nujno interpolirati še vsa ostala merila, kar zahtevajo tudi načela pravičnosti, sorazmemosti in ekvivalentnosti. Pri interpolaciji posameznih kazalnikov merila "finančno stanje" je vlagatelj za kazalnik "dobiček oz. izguba iz poslovanja" prejel 2,036 točke, za kazalnik "gospodarnost poslovanja" 3 točke in za kazalnik "razmerje med čistim dobičkom/izgubo ter prihodki" 1 točko, kar v skupnem seštevku pomeni 6,036 točk. Vlagatelj sam pravilno ugotavlja, da pri kazalniku "plačilna sposobnost" ne izkazuje neporavnanih obveznosti, zato mu naročnik ni dodelil negativnih točk. Pri tem naročnik ponovno opozarja na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema tega dopisa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 15.01.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da vztraja pri svojem zahtevku in dodaja, da iz zapisnika o poteku pogajanj, z dne 14.11.2001, jasno izhaja, da naročnik ni imel nikakršnih pripomb in je ugotovil, da vlagateljev čevelj ustreza razpisnim pogojem. Glede podplata razpisna dokumentacija določa samo, da mora biti kosmačen z ježkom in nič drugega. Naročnik pa v sklepu o zavrnitvi zahtevka zatrjuje neizpolnjevanje zahtev, ki v razpisni dokumentaciji niso bile določene. Vlagatelj navaja, da je šivan podplat (kot je pri njegovem vzorcu) kvalitetnejši od vlitega, domnevna neestetika, ki mu jo očita naročnik, pa ni resen argument. Iz sklepa o oddaji naročila je razvidno, da je vlagatelj ponudil cenovno in kvalitetno zanimiv artikel, česar v primeru neestetskega in nekvalitetnega izdelka ne bi bilo mogoče trditi, poleg tega pa vlagatelj ne bi pridobil naročila za izdelavo enakih čevljev za Slovensko vojsko, pošto in druge uporabnike terenske obutve, naročnik pa ne bi sklenil, da določeno količino vlagateljevih čevljev vzame na testiranje. Vlagatelj poudarja, da vojska že nekaj časa izrecno zahteva šivane podplate, ne pa vlitih, ki pokajo po robovih. Enako nesmiseln je tudi naročnikov argument, da taka izvedba podplata otežkoča vzdrževanje čevlja, saj imajo vsi boljši čevlji podplate šivane, ne pa vlite. Vlagatelj opozarja, da njegov čevelj odstopa od zahtev razpisne dokumentacije le pri izdelavi jezika, ki na predloženem vzorcu res ni bil podložen s peno, vendar pa je vlagatelj, ko mu je bila pomanjkljivost predočena, povedal, da ni nobene ovire, da jezika ne bi podložil. Naročnik pa ni skušal znižati vlagateljeve cene ali za isto ceno dobiti tudi podloženih jezikov. Vlagatelj meni, da so drugi argumenti naročnika neupoštevni in dokazujejo favoriziranje točno določenega ponudnika.
Vlagatelj še navaja, da so mu razlogi za vložitev revizijskega zahtevka dobro znani, dobro pa pozna tudi vsebino 12. člena ZRPJN. Razpisna dokumentacija je bila sicer jasna, do težav pa je prišlo pri uporabi razpisnih meril in točkovanja. Vlagatelju še vedno ni jasno, koliko točk mu je naročnik odštel zaradi neustrezno izvedene podloge jezika in koliko zaradi neupravičenih očitkov glede izvedbe podplata. Prav zato naj bi bil sistem točkovanja neustrezen. Enako velja tudi za naročnikovo interpolacijo. Vlagatelj ne ve, na kakšen način je naročnik interpoliral kazalnike, ki se nanašajo na finančno poslovanje. Naročnik tega v svojem odgovoru ni obrazložil.
Vlagatelj na koncu opozarja, da naročnik ne bi smel zahtevati predložitve dokazil o izobrazbi pooblaščenca, saj se v postopkih za oddajo javnih naročil subsidiarno ne uporablja ZPP. Naročnik po vložitvi zahtevka in predložitvi pooblastila tudi ne bi smel več neposredno telefonsko kontaktirati z vlagateljem, ampak bi moral z njim kontaktirati preko njegovega pooblaščenca. Le tako bi se bilo po vlagateljevem mnenju mogoče izogniti nadaljnjim špekulacijam in nepravilnostim v postopku.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21.01.2002 (z dopisom, št. 0512/3-308/64p-19-01, z dne 18.01.2002) odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo. V priloženem mnenju naročnik navaja, da je postopek oddaje predmetnega javnega naročila potekal korektno in v skladu z dokumentacijo. Naročnik meni, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, dodatno pa odgovarja na vlagateljeve nove navedbe iz obvestila o nadaljevanju postopka, z dne 15.01.2002. Naročnik tako navaja, da je v tehnični specifikaciji za artikel "čevelj terenski" pod prvo točko - Splošne zahteve v podtočki 1.1 določeno, da je sestavni del standarda potrjen vzorec, ki služi za vizualni izgled ter kvaliteto materialov in izdelave. V dokumentaciji je na strani 12 podana tudi možnost ogleda vzorcev vseh razpisanih artiklov pri naročniku, ki pa je vlagatelj ni izkoristil. Tehnična specifikacija in potrjen vzorec naročnika sta celota, sestavljena iz dveh delov, ki se medsebojno dopolnjujeta. Iz vzorca, ki ga je predložil vlagatelj, je po mnenju naročnika razvidno, da predmetni artikel ni povzorčen, temveč je vlagatelj izdelal in predložil vzorec, katerega odstopanja od zahtev naročnika so v mejah tolerance. Zato je vlagatelj pri merilu "kvaliteta" prejel nižje število točk od srednje vrednosti.

Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo, ki jo je le-ta dostavil še istega dne.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

ZJN-1 v drugem odstavku 50. člena določa, da "morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.". Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.". Citirana določba petega odstavka 12. člena uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katere namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Določba od vlagatelja zahteve za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika. Kljub temu pa se na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče sklicevati v primeru, ko iz vrednotenja ponudb ni mogoče presoditi objektivnosti le-tega.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik pri ocenjevanju izdelka uporabil metodologijo, ki omogoča prilagajanje izbire točno določenemu ponudniku in da za ustrezno kakovost izdelka dobi ponudnik do 20 točk, nikjer pa ni določeno, koliko točk manj dobi za posamezno pomanjkljivost, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljena. Naročnik je v točki 12.2. "Kvaliteta vzorca" navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel:
"Največje možno število prejetih točk po tem merilu je 25.
Ponudba prejme naslednje število točk:
- Če predloženi artikli presegajo zahteve naročnika, prejme ponudba do 25 točk
- Če predloženi artikli ustrezajo zahtevam naročnika, prejme ponudba do 20 točk
- Če predloženi artikli ne ustrezajo zahtevam naročnika, se ponudba izloči".

Glede na zgornji opis merila "Kvaliteta vzorca" Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik merila za izbiro najugodnejše ponudbe ni ovrednotil in ni določil načina uporabe merila, kot to določa drugi odstavek 50. člena ZJN-1, ampak je določil le maksimalno število točk, ki jih je mogoče prejeti po predmetnem merilu.

Iz zapisnika o poteku pogajanj, št. 0512/3-308/64p-01, z dne 14.11.2001, izhaja, da kvaliteta predloženega vzorca vlagatelja ustreza zahtevam naročnika. Iz obvestila o oddaji naročila, št. 0512/3-308/64p-01, z dne 26.11.2001, in sicer iz analize ponudb po merilih, pa je razvidno, da je izbrani ponudnik pri merilu "kvaliteta vzorca" prejel 20 točk, vlagatelj pa 15. Naročnik je kot obrazložitev podal, da je vlagatelj predložil vzorec artikla z določenimi odstopanji, in sicer oblika in izvedba podplata terenskega čevlja nekoliko odstopa od zahtev naročnika, jezik terenskega čevlja pa ni podložen s peno debeline 5 mm, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je zaradi tega prejel nižje število točk od srednje vrednosti.

Naročnik je merilo "Kvaliteta vzorca" ovrednotil z maksimalnim številom 25 točk, vendar ni določil načina uporabe tega merila tako, da bi bilo nedvoumno jasno, kako bo ocenjeval ponudbe. Naročnik je v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb navedel, da bo do 25 točk prejela ponudba, če bodo predloženi artikli presegali zahteve naročnika, do 20 točk bo prejela ponudba, če bodo predloženi artikli ustrezali zahtevam naročnika in da bo naročnik izločil ponudbo, če predloženi artikli ne bodo ustrezali zahtevam naročnika. Naročnik je sicer pri citiranem merilu navedel maksimalno število točk za primer, da predloženi artikli presegajo ali ustrezajo zahtevam naročnika, ni pa navedel, kako bo ocenjeval ponudbe v razponu od 0 do 20 točk in v razponu od 20 do 25 točk glede na število in vrsto posameznih odstopanj od vzorca. Naročnik bi moral vsako pomanjkljivost rangirati znotraj razpona od 0 do 20 točk, torej določiti število točk za vsako izmed pomanjkljivosti, ne pa zgolj določiti maksimum kot je to razvidno iz točke 12.2. "Kvaliteta vzorca" navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Naročnik je s tem dopustil možnost subjektivnega ocenjevanja, zato Državna revizijska komisija ni mogla preveriti objektivnosti vrednotenja ponudb, oziroma ni mogla presoditi, ali je ocena vlagateljeve ponudbe po citiranem merilu 15 točk pravilna. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika kot določa 50. člen ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ocenjevanja ni mogoče presoditi, kako je naročnik vrednotil kvaliteto vzorca, zato ni mogoče zaključiti, da je bilo ocenjevanje ponudb opravljeno objektivno. Način ocenjevanja ni bil točno določen in je zato naročniku omogočil subjektivni pristop.

Glede na zgoraj ugotovljeno vrednotenje ponudb po merilu "Kvaliteta vzorca", kot ga je opravil naročnik, le-to ni bilo objektivno. Državna revizijska komisija še dodaja, da je namen vnaprejšnje določitve, opisa in ovrednotenja meril tudi v tem, da se a) z bodočim ocenjevanjem seznani ponudnik in da skladno s tem pripravi ponudbo, ter da b) lahko vsak izmed ponudnikov po odločitvi naročnika preveri, ali je le-ta opravil oceno ponudb skladno z vnaprej opredeljenimi merili, ne pa le v tem, da lahko naročnik vse ponudbe (ex post) ustrezno oceni.

Glede vlagateljeve navedbe, da je bilo finančno stanje ocenjeno s 6,036 točke, pri čemer vlagatelju ni jasno, kako je naročnik prišel do decimalnih številk, saj je iz razpisne dokumentacije razvidno, da bi moral za ta segment dobivati le cele točke in da je po mnenju vlagatelja navedena vrednost izračunana povsem napačno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljena. Naročnik je namreč v točki 12.3. "Finančno stanje ponudnika" navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel:
"Pri tem merilu se bodo ocenjevali podatki iz dokazil o finančnem stanju ponudnika.
Največje možno število prejetih točk po tem merilu je 10.

Za podjetja:
a) DOBIČEK OZ. IZGUBA IZ POSLOVANJA:
- V kolikor izkazuje dobiček iz poslovanja ter ne izkazuje izgube
- V kolikor izkazuje izgubo iz poslovanja, ki ni večja od čistega dobička
- V kolikor ima prikazano čisto izgubo ali nekrito izgubo
4

2

0
b) GOSPODARNOST POSLOVANJA:
- V kolikor je kazalnik gospodarnosti poslovanja enak ali večji od 1
- V kolikor je kazalnik gospodarnosti poslovanja od 0,8 do 0,99
- V kolikor je kazalnik gospodarnosti poslovanja do 0,79
3

1,5

0
c) RAZMERJE MED ČISTIM DOBIČKOM/IZGUBO TER PRIHODKI (čista dobičkovnost prihodkov):
- V kolikor je razmerje večje kot 0,001
- V kolikor je razmerje od 0,005 do 0,01
- V kolikor je razmerje od 0,001 do 0,004
- V kolikor je razmerje negativno ali manjše od 0,001

3
2
1
0
d) PLAČILNA SPOSOBNOST:
Povprečno stanje neporavnanih obveznosti iz evidence o vrstnem redu plačil v preteklem mesecu
V kolikor izkazuje neporavnane obveznosti, se odštejejo


3 točke

Za samostojne podjetnike:
a) DOBIČEK OZ. IZGUBA PRI POSLOVANJU ZA L. 2000:
- V kolikor izkazuje čisti dobiček
- V kolikor ima prikazano pozitivno ničlo
- V kolikor ima prikazano izgubo
6
3
0
b) POVP. STANJE NA ŽIRO RAČUNU:
(Izračuna se povprečno stanje iz stanj na zadnje dni v treh mesecih)
- Povp. stanje na ŽR večje od 3.000.000,00 SIT
- Povp. stanje na ŽR od 500.000,00 SIT do 3.000.000,00 SIT
- Povp. stanje na ŽR manjše od 500.000,00 SIT

4
3
0

Iz obvestila o oddaji naročila, št. 0512/3-308/64p-01, z dne 26.11.2001, in sicer iz analize ponudb po merilih, je razvidno, da je vlagatelj pri merilu "Finančno stanje ponudnika" prejel 6,036 točk. Državna revizijska komisija ugotavlja, kot izhaja iz ponudbe vlagatelja, in sicer iz podatkov o boniteti poslovanja BON - 1/P, da bi moral vlagatelj pri tem merilu prejeti 8 točk, in sicer pod točko a) dobiček oz. izguba poslovanja 4 točke, pod točko b) gospodarnost poslovanja 3 točke, pod točko c) razmerje med čistim dobičkom/izgubo ter prihodki pa 1 točko. Ker vlagatelj ne izkazuje neporavnanih obveznosti, se mu ne odštejejo 3 točke, zato bi moral na podlagi navedenega pri merilu "Finančno stanje ponudnika" prejeti 8 točk. Ker naročnik pri citiranem merilu vlagateljeve ponudbe ni ocenil pravilno, je vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu utemeljen.

Državna revizijska komisija ob takšnem vrednotenju meril za izbiro najugodnejšega ponudnika in ocenjevanju ponudb ugotavlja, da je naročnik ocenjevanje sproti prilagajal nastali situaciji in s tem kršil določilo četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, ki določa: "Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.", in tretji odstavek 50. člena ZJN-1: "Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril.". Iz citiranih določil ZJN-1 je jasno razvidno, da je naročnik s tem, ko je pri ocenjevanju ponudb prevrednotil vrednost meril kršil citirano določilo 50. člena ZJN-1. Naročnik namreč pri izbiri najugodnejšega ponudnika ne sme uporabiti nobenega drugega merila, kot tista, ki so bila navedena v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji. Zahtevek za revizijo, ki bi se nanašal na samo merilo je glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN sicer prepozen (kot pravilno ugotavlja naročnik, vendar pa je pritrditi vlagatelju, da se njegove revizijske navedbe nanašajo izključno na postopek ocenjevanja in primerjave), je pa ugotoviti medsebojno soodvisnost do takšne stopnje, da opustitev natančne navedbe meril, načina uporabe meril ter pomena posameznega merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju ponudb, posredno omogoča subjektivno ocenjevanje ponudb zaradi možnosti prilagajanja načina uporabe meril in takšnih posameznih meril.

Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi o tem, ali bo predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavila delno ali v celoti, izhajala iz stališča, da je način ocenjevanja, ki ga je v konkretnem primeru določil naročnik, dopuščal subjektivno ocenjevanje, saj so bila merila - predvsem "Kvaliteta vzorca" zelo nepopolno določena, pomen meril in način uporabe meril pa ob uporabi naročnikove opombe (stran 14 razpisne dokumentacije) "Naročnik si pridržuje pravico do interpolacije vrednosti meril." niti ni bil določen, zaradi česar je po mnenju Državne revizijske komisije pri vlagatelju upravičeno nastal dvom o pravilnosti rezultatov ocenjevanja. Državna revizijska komisija je zato, glede na dejstvo, da v tem postopku zaradi pomanjkljivo določenega merila za izbiro najugodnejše ponudbe, nepravilnosti pri vrednotenju ponudb ni mogoče sanirati, skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na sklop 8) čevlji terenski.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.



â?? .

Natisni stran