018-004/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za nakup vozila, namenjenega za odvoz odpadkov v tipskih zabojnikih ter za prevoz pitne in odpadne vode s cisternami in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.08.2001 sprejel sklep, št. TS-361/01, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup vozila, namenjenega za odvoz odpadkov v tipskih zabojnikih ter za prevoz pitne in odpadne vode s cisternami. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo. Javni razpis je bil dne â?? objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??. Dne 11.09.2001 je naročnik spremenil nekatera določila razpisne dokumentacije in obvestilo o tem poslal ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 19.09.2001, je razvidno, da je naročnik pridobil 5 pravočasnih ponudb.

Vlagatelj se je dne 21.09.2001 pritožil na postopek odpiranja ponudb, ker naj bi mu naročnik ob odpiranju ponudb onemogočil vpogled v ponudbe drugih ponudnikov. Vlagatelj je navedel, da je vpogled v ponudbe njegova pravica v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1). Tako naj bi mu naročnik ne smel prepovedati vpogleda v tiste dele ponudbe, ki niso označeni kot poslovna tajnost, kot poslovna tajnost pa ne smejo biti označeni tisti deli ponudbe, ki bodo del ocenjevanja po merilih, določenih s strani naročnika, pa tudi ne tehnični opisi ponujenih predmetov. Vlagatelj je naročnika pozval, naj mu omogoči vpogled v ponudbe, sicer bo vložil zahtevek za revizijo.

Naročnik je dne 24.09.2001 vlagatelju poslal dopis, s katerim ga je obvestil, da mu je kljub temu, da njegov pooblaščeni predstavnik na javnem odpiranju ponudb ni imel pripomb, pripravljen posredovati tiste podatke drugih ponudnikov, ki nimajo narave poslovne tajnosti. Vlagatelja je pozval, da mu pisno sporoči, s katerimi podatki se želi seznaniti. Vlagatelj je naročniku z dopisom, z dne 26.09.2001, sporočil, da želi vpogled v naslednje dele ponudb ostalih ponudnikov: opis tehničnih prednosti, ponujene cene po posameznih postavkah, stroški vzdrževanja, datumi dobave, opis pogarancijskega vzdrževanja in tehnični opisi vozil ter nadgradenj.

Naročnik je dne 15.11.2001 izdal obvestilo o oddaji naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.11.2001, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila in ga opozoril, da mu še ni posredoval odgovora na dopis, z dne 26.09.2001. Naročnik je dne 26.11.2001 vlagatelju hkrati poslal odgovor na dopis, z dne 26.09.2001 in obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V odgovoru na vlagateljev dopis, z dne 26.09.2001, naročnik navaja, da so podatki, ki jih je vlagatelj zahteval (razen datuma dobave), poslovna tajnost posameznega ponudnika in jih mora naročnik varovati kot zaupne. V obrazloženem obvestilu o oddaji naročila pa naročnik navaja, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil dokumente, ki niso bili v skladu z razpisno dokumentacijo, zato jo je izločil iz nadaljnjega ocenjevanja. Za pravilnost ponudbe je moral ponudnik med drugim predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 3% ponudbene vrednosti in izjavo, da bo naročniku dostavil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti, če bo izbran za dobavitelja vozila. Vlagatelj teh dokumentov ni predložil v predpisani višini, temveč v višini, ki je dvakrat manjša od zahtevane. Naročnik je ponudbe ponudnikov, ki so predložili vse v razpisni dokumentaciji zahtevane dokumente, vrednotil na podlagi naslednjih meril: tehnične prednosti (do 30 točk), ponudbena cena (do 30 točk), tekoči stroški (do 10 točk), datum dobave (do 10 točk), pogarancijsko vzdrževanje (do 10 točk), garancijska doba (do 5 točk) in reference (do 5 točk). Na podlagi teh meril je izbrani ponudnik dosegel 87 točk.

Vlagatelj je dne 27.11.2001 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v katerem navaja naslednje kršitve:
Vozilo z nadgradnjo, ki ga je izbral naročnik, ne ustreza predpisanim zahtevam, objavljenim v razpisni dokumentaciji in dopolnitvah razpisne dokumentacije, z dne 11.09.2001.
Naročnik je vlagatelju na odpiranju ponudb zavrnil zahtevo za vpogled v ponudbe. Po pisnem posredovanju mu je predstavnik naročnika zagotovil, da mu bodo zahtevane podatke posredovali pisno, kar pa se do dne vložitve zahtevka ni zgodilo.
Merila, objavljena v javnem razpisu (točke a, e, g), niso bila določena v skladu s 50. členom ZJN-1, ker niso bila posamično opisana in vrednotena.

Naročnik je z dopisom, z dne 04.12.2001, vlagatelja obvestil, da je vložil zahtevek za revizijo, še preden je prejel zahtevano obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, čeprav 15-dnevni rok za izdajo le-tega še ni potekel. Zato ga je pozval, naj (v primeru, da vztraja pri zahtevku) zahtevek za revizijo v zakonitem roku dopolni z dejstvi in dokazi, s katerimi se kršitve dokazujejo ter potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je dne 07.12.2001 dopolnil zahtevek za revizijo s potrdilom o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT in dodatnimi navedbami. Vlagatelj tako dodatno navaja, da je 6. alinea 2. točke III. poglavja razpisne dokumentacije določala, da mora biti cisterna za pitno vodo opremljena z napravo za hitro praznjenje z nadtlakom. V spremembah in dopolnitvah razpisne dokumentacije, z dne 11.09.2001, pa je naročnik navedel, naj bo cisterna za pitno vodo opremljena z napravo za hitro praznjenje, z obrazložitvijo, da naj bo zaradi podražitve izvedba cisterne brez sesalno - tlačne črpalke. Izbrani ponudnik je pri opisu cisterne za prevoz vode PV-07 MPS navedel, da je cisterna opremljena s pretočno črpalko (1800 l/min; dvižna višina prečrpane vode je 21 m) za hitro praznjenje cisterne in za prečrpavanje vode. Vlagatelj meni, da ne gre za napravo za hitro praznjenje z nadtlakom, kot jo je v opisu navedel izbrani ponudnik in da taka izvedba (čeprav bi lahko ustrezala naročniku) ni skladna z razpisno dokumentacijo, zato bi jo moral naročnik izločiti. Vlagatelj zatrjuje, da je bil v postopku izbran ponudnik, katerega vozilo in nadgradnja ne ustrezata predpisanim zahtevam iz razpisne dokumentacije in dopolnitev razpisne dokumentacije, z dne 11.09.2001.Vlagatelj dalje navaja, da mu je naročnik na odpiranju ponudb onemogočil vpogled v ponudbe, kar naj bi bila pravica ponudnikov, ki sodelujejo na javnem razpisu. Po pisnem posredovanju mu je predstavnik naročnika zagotovil, da mu bodo zahtevane podatke posredovali pisno, kar pa se do 27.11.2001 ni zgodilo. Vlagatelj zato meni, da je naročnik vodil postopek netransparentno, saj mu ni omogočil vpogleda v podatke, ki pomenijo osnovo za določitev meril za ocenjevanje ponudb. Naročnik je z dopisom, št. TS-361/01, z dne 26.11.2001, navedel, da so podatki drugih ponudnikov, ki so osnova za ocenjevanje, poslovna skrivnost, kar pa po vlagateljevem mnenju ne drži, saj postanejo ti podatki z odpiranjem ponudb javni. Vlagatelj trdi, da je naročnik s takšnim ravnanjem kršil načelo transparentnosti in načelo javnosti postopka in zahteva, da naročnik ponovno preveri pravilnost postopka javnega naročila in svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ter na podlagi tega razveljavi postopek oddaje javnega naročila oz. podrejeno spremeni sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je dne 19.12.2001 zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo postopka predmetnega javnega naročila. V obrazložitvi svoje odločitve navaja, da podatki po odpiranju ponudb ne postanejo javni, saj je po ZJN-1 naročnik ves čas postopka dolžan paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti. Zato mora komisija med odpiranjem ponudb varovati kot zaupne vse podatke iz ponudb, razen podatkov, ki so navedeni v zapisniku o odpiranju ponudb, če je odpiranje javno (4. člen Navodila o postopku odpiranja ponudb, Ur.l.RS, št. 76/01 - v nadaljevanju: Navodilo). Naročnik navaja, da je vlagatelj prejel zapisnik o odpiranju ponudb, njegov pooblaščeni zastopnik pa nanj ni imel pripomb. Naročnik dalje navaja, da je zahtevek v delu, ki se nanaša na očitke o nepravilno določenih merilih, in delu, ki se nanaša na očitke o nepravilni zavrnitvi zahteve po vpogledu v ponudbe drugih ponudnikov, neupravičen, saj bi moral vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, saj so mu bile kršitve, ki jih navaja, znane že pred tem. Glede vlagateljevih očitkov, da izbrano vozilo in nadgradnja ne ustrezata predpisanim zahtevam iz razpisne dokumentacije in dopolnitev razpisne dokumentacije, z dne 12.09.2001, naročnik navaja, da je po ponovnem pregledu tehničnih karakteristik cisterne za pitno vodo ugotovil, da izbrana cisterna ustreza vsem razpisnim pogojem, zato je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik je presenečen nad temi trditvami vlagatelja, saj je tudi sam vlagatelj ponudil enako nadgradnjo, s tem pa je po mnenju naročnika (če je vedel, da nadgradnja ne ustreza razpisnim pogojem) kršil javno naročilo. Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN tudi pozval, naj ga v treh dneh od prejema obvestila pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 27.12.2001, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 14.01.2002 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo. V priloženem mnenju naročnik navaja, da je po podrobnejšem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni bila pravilna, saj vlagatelj ni predložil zahtevane bančne garancije za resnost ponudbe v višini 3% ponudbene vrednosti, kar znaša 1.300.674,00 SIT, temveč je predložil bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 600.000,00 SIT. Vlagateljeva ponudba tudi ni vsebovala zahtevane izjave, da bo vlagatelj naročniku dostavil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti, če bo izbran za dobavitelja vozila. Vlagateljeva ponudbena vrednost namreč znaša 43.355.805,00 SIT, vlagatelj pa je v ponudbi predložil izjavo, da bo naročniku dostavil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% od vrednosti 20.000.000,00 SIT. Vlagatelj je v svoji ponudbi tudi napačno navedel seštevek cen vozila in nadgradenj ter napačno obračunal davek na dodano vrednost. Naročnik navaja, da lahko ponudbo, ki vsebuje računske napake, na podlagi 54. člena ZJN-1 zavrne. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega ocenjevanja. Naročnik je preučil tudi vlagateljevo pritožbo zaradi zavrnitve zahteve za vpogled v ponudbe drugih ponudnikov in ugotovil, da so zahtevani podatki zaupne narave. Vlagatelj se je po mnenju naročnika s tako odločitvijo strinjal, saj bi moral sicer v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo že pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila, ker so mu bile domnevne kršitve znane že pred tem. Zahtevek za revizijo je vlagatelj poslal šele potem, ko je prejel obvestilo o izbiri dobavitelja. Naročnik na koncu še navaja, da mu je predstavnik vlagatelja v telefonskem razgovoru dejal, da bo z revizijskim postopkom nadaljeval toliko časa, dokler naročnik ne bo izbral ponudnika, ki ponuja enako vozilo kot on (MB ACTROS 1831 AK), saj naj bi bilo to vozilo že dobavljeno in čaka na prevzem. Na podlagi tega je naročnik sklepal, da vsi trije ponudniki, ki ponujajo vozilo MB ACTROS 1831 AK, ponujajo isto vozilo. Naročnik meni, da je vlagatelj želel s tem vplivati nanj, da bi spremenil svojo odločitev. Vlagatelj je v telefonskem razgovoru tudi dejal, da bo v primeru uspeha revizijskega zahtevka zahteval povrnitev visokih stroškov, ki jih je imel v revizijskem postopku. Naročnik meni, da ni kršil pravil postopka oddaje javnega naročila, temveč hoče vlagatelj z izsiljevanjem doseči, da bo naročnik kupil vozilo znamke Mercedes in ne MAN.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter na podlagi izvedeniškega mnenja, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Pri presoji zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da sta očitka vlagatelja, ki se nanašata na domnevno zavrnitev vlagateljeve zahteve za vpogled v ponudbe drugih ponudnikov in določitev meril za izbiro najugodnejše ponudbe (točke a, e, g) formalno zamujena ter ju posledično ni več mogoče obravnavati po vsebini.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da merila, objavljena v javnem razpisu (točke a, e, g), niso bila določena v skladu s 50. členom ZJN-1, ker niso bila posamično opisana in vrednotena, je potrebno ugotoviti, da se navedeni očitek nanaša na samo vsebino razpisne dokumentacije (to je na opis tam določenih meril za izbiro najugodnejše ponudbe). V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa zahtevka za revizijo kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Tako je potrebno za obravnavano revizijsko navedbo, ki se nanaša na zatrjevano kršitev 50. člena ZJN-1 (opis meril za izbiro najugodnejše ponudbe v razpisni dokumentaciji), skleniti, da bi jo moral vlagatelj uveljaviti najkasneje do trenutka, ko je naročnik sprejel odločitev o dodelitvi naročila, saj mu je bila znana že od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije. Citirana določba iz petega odstavka 15. člena ZRPJN uveljavlja načelo hitrosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev, ki mu je mogla ali bi mu morala biti znana ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pasivnost ponudnika v postopku oddaje javnega naročila ne more biti opravičilo za to, da kršitve ni zaznal in/ali zoper njo pravočasno ugovarjal. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist.

Kar zadeva vlagateljev očitek o tem, da naj bi mu vlagatelj na javnem odpiranju ponudb onemogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, je prav tako potrebno ugotoviti, da gre za očitek, ki ga je bil vlagatelj v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN dolžan uveljavljati še pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Iz dokumentacije o oddaji javnega naročila (zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 19.09.2001) sicer ni razvidno, da bi pooblaščeni predstavnik vlagatelja na javnem odpiranju ponudb imel kakršnekoli pripombe k poteku postopka. Pač pa je iz dokumentacije o oddaji javnega naročila razvidno, da je vlagatelj kmalu po javnem odpiranju ponudb naročnika zaprosil, naj mu omogoči vpogled v prejete ponudbe drugih ponudnikov (dopis vlagatelja, z dne 21.09.2001) ter obenem napovedal, da bo, v kolikor bo naročnik zavrnil njegovo prošnjo, prisiljen vložiti zahtevek za revizijo. Na vlagateljevo zaprosilo se je naročnik odzval dne 24.09.2001, s pisnim pozivom (dopis, št. KE 46/2001), v katerem je vlagatelja pozval, naj mu sporoči, katere podatke bi želel vpogledati, obenem pa je vlagatelja tudi vnaprej opozoril, da mu je pripravljen posredovati samo tiste podatke drugih ponudnikov, ki nimajo narave poslovne tajnosti. Vlagatelj je dne 26.09.2001 naročniku pisno sporočil seznam zaprošenih podatkov, na katerega pa naročnik ni reagiral. Vendar je obenem potrebno ugotoviti, da tudi vlagatelj iz opisanega razloga ni (pravočasno) vložil zahtevka za revizijo, ki ga je bil napovedal v svojem dopisu, z dne 21.09.2001. Naročnik je izpodbijano odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika sprejel dne 12.11.2001 (Poročilo o oddaji naročila, št. TS 361/01), o čemer je vlagatelja seznanil z obvestilom, št. TS 361/01, z dne 15.11.2001, medtem ko je vlagatelj očitek, da naj bi mu naročnik "... na odpiranju onemogočil vpogled v ponudbe", formalno prvič uveljavljal šele v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil dne 27.11.2001 - to pa je nedvomno šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o dodelitvi naročila. Zaradi navedenega je potrebno šteti, da je vlagateljev očitek v smislu določila petega odstavka 12. člena ZRPJN vložen prepozno in ga zato po vsebini ni več mogoče obravnavati.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da ".... vozilo z nadgradnjo, ki ga je izbral naročnik, ne ustreza predpisanim zahtevam, objavljenim v razpisni dokumentaciji in dopolnitvah razpisne dokumentacije, z dne 11.09.2001", je Državna revizijska komisija skladno z 12. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Ur.l. RS, št. 55/2000) zaprosila za izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca gradbene, strojne in avtomobilske stroke, g. â?? (v nadaljevanju: izvedenec). Iz izvedenčevega mnenja, ki ga Državna revizijska komisija v celoti sprejema, izhaja, da vlagateljev očitek, ki se nanaša na domnevno neskladnost vozila z nadgradnjo, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, z zahtevami naročnika, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije in njene dopolnitve, z dne 11.09.2001, ni utemeljen.

Izvedenec je po naročilu Državne revizijske komisije opravil predvsem primerjavo ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika z zahtevami, vsebovanimi v razpisni dokumentaciji, opravil pa je tudi primerjavo ponujenih vozil vlagatelja in izbranega ponudnika ter ponujene nadgradnje vozil (vse ponujene nadgradnje so si med seboj enake, razen v primeru variantne ponudbe izbranega ponudnika). Kot je razvidno iz predloženega izvedeniškega mnenja, ponujeno vozilo izbranega ponudnika povsem odgovarja tehničnim zahtevam in specifikacijam iz razpisne dokumentacije (prav tako pa odgovarjajo zahtevam iz razpisne dokumentacije tudi tehnični opisi vozil, ki so jih ponudili ostali ponudniki, vključno z vlagateljem). Izvedenec dalje ugotavlja, da je tudi pri nadgradnjah ponujenih vozil opis vseh nadgradenj firme ATRIK enak in odgovarja tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, vključno z zahtevo, da naj bo cisterna za pitno vodo opremljena z napravo za hitro praznenje in brez sesalno tlačne črpalke. Izbrani ponudnik je ponudil izvedbo ATRIK, ki ima v opisu sledeče: "... cisterna je opremljena s pretočno črpalko (1800 l/min; dvižna višina prečrpane vode 21m) za hitro praznenje in prečrpavanje vode.". Iz navedenega po izvedenčevem mnenju sledi, da je ponujena oprema izbranega ponudnika tudi v navedenem segmentu ustrezna glede na zahteve iz razpisne dokumentacije in njene dopolnitve, z dne 11.09.2001. (Enak zaključek velja tudi za vse preostale ponudnike, ki so ponudili nadgradnjo ATRIK, medtem ko je ponudba vlagatelja - v 2. varianti, z nadgradnjo FLUID - opremljena pogojno z vakumsko črpalko za obe varianti cistern). Na podlagi navedenih ugotovitev izvedenec zaključuje, da ponudba izbranega ponudnika v tehničnem delu (opis ponujenega vozila z nadgradnjo) v celoti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije in njenih dopolnitev, z dne 11.09.2001.

Čeprav vlagatelj ne nasprotuje ugotovitvam naročnika, ki zadevajo vrsto formalnih nepravilnosti v njegovi ponudbi, zaradi katerih je bilo potrebno zaključiti, da vlagateljeva ponudba formalno ni pravilna, je Državna revizijska komisija preverila tudi te ugotovitve naročnika. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da pregled ponudbene dokumentacije vlagatelja v celoti potrjuje vse naročnikove ugotovitve ter da je naročnikovo ravnanje z vlagateljevo ponudbo v celoti v skladu s predpisi, ki urejajo področje oddaje javnih naročil. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti.

Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila naročnikova odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe sprejeta ob spoštovanju določil ZJN-1 in je utemeljena v jasno ugotovljenem dejanskem stanju, najugodnejša ponudba pa je bila izbrana na podlagi transparentnega in objektivno vodenega postopka primerjave in ocenjevanja ponudb. Ob navedenem je bilo potrebno zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??



â??

Natisni stran