018-294/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo ceste R3-704/1355 Ribnica - Podvelka ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??â??.., ki ga zastopa â??â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Potrdi se odločitev naročnika o povračilu stroškov, nastalih z revizijo, v znesku 431.000,00 SIT. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju še znesek v višini 33.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30.05.2003 sprejel sklep, št.: 347-07-133/99, o začetku postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo ceste R3-704/1355 Ribnica - Podvelka. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne â??.. v Uradnem listu RS, št. â??.., pod številko objave Ob-â??... Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št.: 347-07-133/99, z dne 20.08.2003, vse ponudnike obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila oddal vlagatelju.

V obravnavanem postopku oddaje javnega naročila je zoper naročnikovo odločitev o dodelitvi javnega naročila št.: 347-07-133/99, z dne 20.08.2003, najprej vložil revizijski zahtevek v tem postopku izbrani ponudnik - â??â??. (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), v katerem je navedel, da naročnikova ugotovitev o tem, da je njegova ponudba nepravilna, ni točna ter v nadaljevanju opisal razloge za svojo trditev.

Naročnik je s sklepom, št.: 347-07-133/99, z dne 12.09.2003, zahtevek za revizijo zavrnil, Državna revizijska komisija pa je s sklepom, št.: 018-219/03-22-1515, z dne 01.10.2003, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi javnega naročila, kot je bila razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št.: 347-07-133/99, z dne 20.08.2003 ter naročniku naložila plačilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 09.10.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št.: 347-07-133/99, s katerim je javno naročilo oddal v izvedbo izbranemu ponudniku. Iz obrazložitve zgoraj navedenega obvestila izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil najugodnejšo ponudbeno ceno.

Vlagatelj je z dopisom, št. 094/03-MD, z dne 17.10.2003, od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila in vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Vlagatelj je obrazloženo obvestilo prejel dne 03.11.2003. Vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika je bil vlagatelju omogočen dne 06.11.2003.

Vlagatelj je dne 13.11.2003 vložil revizijski zahtevek (dokument z dne 12.11.2003). Vlagatelj navaja, da je bila razpisna dokumentacija zajeta v poglavjih od 1 do 10. Sestavni del razpisne dokumentacije so bili tudi Splošni tehnični pogoji, Popis del in Posebni tehnični pogoji ter Dopolnila iz poglavja 7 razpisne dokumentacije. Pravilnost prejetih ponudb pa je bilo potrebno presojati glede na izpolnjevanje vseh zahtev razpisne dokumentacije.
Naročnik je v poglavju 7 med drugim določil, kakšno mehanizacijo in transportna sredstva mora imeti ponudnik, da bo sposoben izvesti javno naročilo. Te tehnične pogoje je potrebno upoštevati poleg pogoja iz tč. 11.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je naročnik določil, da mora imeti ponudnik na razpolago ustrezno tehnično opremo, ki zagotavlja kvalitetno izvedbo javnega naročila (izpolniti obrazce 3C in 3C1 in priložiti zahtevane dokumente).
Ponudniki so bili s celotnim obsegom razpisne dokumentacije seznanjeni, s strani naročnika pa tudi opozorjeni, naj skrbno pregledajo vse dokumente.
Ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogoja iz 11.2. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki določa, da mora imeti ponudnik na razpolago ustrezno tehnično opremo, ki zagotavlja kvalitetno izvedbo javnega naročila in ne izpolnjuje tehničnih pogojev, ki jih določa razpisna dokumentacija v poglavju 7 - Splošni tehnični pogoji, Popis del in Posebni tehnični pogoji ter Dopolnila. V poglavju 7 (knjige 4), so tako navedeni naslednji pogoji in zahteve glede tehnične opreme:
Iz 3.1.3.4.5. razdelka izhaja: "Za prevoz je treba uporabiti ustrezna vozila - prekucnike, opremljene za zavračanje nazaj (v finišer) in s plahto za zaščito bituminizirane zmesi pred padavinami, hlajenjem in prahom."
Iz 3.1.3.4.6. razdelka izhaja: "Vgrajevanje bituminizirane zmesi v VZNP in VNOP mora biti praviloma strojno s finišerjem. Izjemoma je dovoljeno ročno vgrajevanjeâ??â??"
Iz istega razdelka izhajata še dve zahtevi: "Vgrajevalni učinek finišerja pri razprostiranju bituminizirane zmesi mora zagotoviti najmanj 85-odstotno zgoščenost." In: "Izbrana vrsta valarjev in način zgoščevanja mora zagotoviti čim bolj enakomerno zahtevano gostotoâ??."
Iz 3.2.2.2.4.5. razdelka izhaja: "Za prevoz je treba uporabiti ustrezna vozila - prekucnike, opremljene za zvračanje nazaj (v finišer) in s plahto zaščititiâ??."
Iz razdelka 3.2.2.4.6 pa izhajajo še naslednje zahteve: "Vgrajevanje bituminizirane zmesi v VOZP mora biti praviloma strojno s finišerjem z nastavljeno debelino plasti. Izjemoma je dovoljeno ročno vgrajevanje, če zaradi omejenega prostora uporaba strojev ni mogoča, in strojno, z višinsko vodenim finišerjem, če je treba istočasno izravnati manjše neravnine na podložni plasti". "Če se uporablja za vgraditev dva finišerja z zamikom, razlika v kakovostiâ??". "Vgrajevalni učinek finišerja pri razprostiranjuâ??".
"Izbrana vrsta valarjev in način zgoščevanjaâ??".
V poglavju 2.7. (knjige 3) z naslovom Koli in Vodnjaki je določeno, da temeljenje na kolih ali vodnjakih vključuje med drugim tudi: "dovoz, postavitev, vzdrževanje, demontiranje in odvoz vseh potrebnih strojev in priprav s priborom ter opreme za popolno izvedbo dela, vključno z vsemi potrebnimi prostori".
Iz navedenega izhaja, da bi morala ponudba vsakega ponudnika vsebovati dokazila o tem, da ponudnik razpolaga s tehnično opremo, mehanizacijo in transportnimi sredstvi. To pomeni, da bi morala ponudba vsebovati tudi navedbo finišerja, valarjev in tehnične opreme za pilotiranje, česar pa izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) v svoji ponudbi ni navedel. Glede ne navedeno je po mnenju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika nepravilna.
Ponudba izbranega ponudnika je nepravilna tudi iz razloga, ker ni predložil analize cen po petih cenovno največjih postavkah iz ponudbenega predračuna, kot je naročnik določil v prilogi G. Ravno tako je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker je neresnično navedel, da naj bi lomljenec odvzemal v kamnolomu â??.. iz â??â??, v katerem ni lomljenca za izdelavo kamnitih zložb in za to nima potrebnih atestov. Prav tako je izbrani ponudnik navedel, da je kamnolom oddaljen 30 km, čeprav je oddaljen 54 km. Izbrani ponudnik je pod točko 4, v prilogi D kot material nepravilno navedel asfalterska dela. Ponudba izbranega ponudnika ni pravilna tudi zato, ker izbrani ponudnik nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti gradnje cest, kar je predmet obravnavanega javnega naročila.
Vlagatelj še navaja, da obrazloženo obvestilo ni sestavljeno v skladu z določilom 79. člena ZJN-1.
Vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o dodelitvi javnega naročila in izbere vlagatelja, kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne stroške, nastale z revizijo, kot so bili priglašeni v stroškovniku, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika do plačila, v 15 dneh.

Naročnik je s sklepom, št.: 347-07-133/99, z dne 28.11.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je ponovno proučil razpisno dokumentacijo, ponudbo izbranega ponudnika in odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik je ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije in v skladu z napotitvami Državne revizijske komisije ne bo mogel uspešno oceniti prispelih ponudb.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik v razpisni dokumentaciji med pogoji za usposobljenost/sposobnost nikjer ni izrecno opredelil s kakšno opremo mora ponudnik razpolagati za izpolnjevanje tega pogoja. V razpisni dokumentaciji tudi ni določil v zvezi z razpolaganjem z mehanizacijo za asfalterska dela.
Ker je glede na predmet obravnavanega javnega naročila navedba mehanizacije za asfalterska dela bistvena in ker ta zahteva ni bila določena nedvoumno oziroma tako, da bi jo enako razumeli vsi ponudniki, je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavil.
Naročnik še navaja, da je imel za izvedbo del v letošnjem letu predvidena določena finančna sredstva, katerih pa zaradi dolgotrajnega postopka oddaje naročila ni več mogoče izkoristiti.
Naročnik je vlagatelju priznal povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer v višini plačane takse in višini 1750 odvetniških točk, povečanih za 20% DDV.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 04.12.2003 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št.: 347-07-133/99 2415-03-000737/0, z dne 05.12.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: 018-293/03-22-1998, z dne 10.12.2003, od naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zahtevala dodatna pojasnila, ki jih je le-ta posredoval z dopisom, z dne 12.12.2003.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Kot izhaja iz zgoraj povzetih vseh dogodkov v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija v predmetni zadevi že enkrat odločala. V zvezi s tem je potrebno ugotoviti, da je bilo dejansko stanje v predhodnem revizijskem postopku, na podlagi takrat odstopljene razpisne dokumentacije, dovolj razčiščeno in ugotovljeno ter da ne pušča dvoma o tem, da je v tem postopku prišlo do kršitev določil ZJN-1, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost (predhodno sprejete in zdaj že razveljavljene) odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe. Razlogi, ki so narekovali takšen zaključek, so navedeni v obrazložitvi sklepa Državne revizijske komisije št.: 018-219/03-22-1515, z dne 01.10.2003, ter so vlagatelju znani. Kljub temu Državna revizijska na tem mestu ponovno poudarja temeljne razloge, ki so utemeljevali njeno odločitev v predhodnem revizijskem postopku:
Državna revizijska komisija je sklep št.: 018-219/03-22-1515, z dne 01.10.2003, sprejela na osnovi s strani naročnika odstopljene razpisne dokumentacije, ki pa ni vsebovala posebnih tehničnih pogojev in dopolnil iz poglavja 7, na katere se v revizijskem zahtevku sklicuje vlagatelj. Razpisna dokumentacija in navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe niso eksplicitno določala, s kakšno tehnično opremo in mehanizacijo za asfalterska dela mora ponudnik razpolagati za izpolnjevanje usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila. Nejasne razpisne dokumentacije pa ni bilo mogoče interpretirati v škodo ponudnika oziroma takratnega vlagatelja.
Naročnikova razpisna dokumentacija je glede izpolnjevanja pogoja za priznanje usposobljenosti glede tehnične opreme in mehanizacije za asfalterska dela za izvedbo predmetnega javnega naročila identična kot v postopku oddaje javnega naročila "izgradnja krožnega križišča na R1 - 226/1255 v Prevaljah". Naročnik je navedeno javno naročilo oddal
izbranemu ponudniku na osnovi enako oblikovane ponudbene dokumentacije, kot jo je izbrani ponudnik predložil v predmetnem postopku (obvestilo naročnika o oddaji javnega naročila, št.: 347-07-202/01, z dne 26.06.2003).
Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi v predhodnem revizijskem postopku upoštevala glede na s strani izbranega ponudnika ponujeno vrednost za izvedbo predmetnega javnega naročila tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in ga je naročnik dolžan upoštevati pri oddaji javnega naročila (4. člen ZJN-1).

Kot je razvidno iz naročnikovega sklepa, št.: 347-07-133/99, z dne 28.11.2003, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku, je naročnik po opravljenem ponovnem pregledu ponudb ob upoštevanju predhodne odločitve Državne revizijske komisije in navedb vlagatelja, v celoti razveljavil obravnavani postopek oddaje predmetnega javnega naročila, in sicer zaradi obstoječe razpisne dokumentacije, v kateri ni izrecno opredelil, s kakšno opremo morajo ponudniki razpolagati in iz razloga, ker so ponudniki različno razumeli naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je svojo odločitev oprl na določbo drugega odstavka 25. člena ZJN-1, ki določa: "Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila.".

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je razpisna dokumentacija v spornem delu takšna, da je omogočala različne interpretacije s strani ponudnikov, kar je posledično lahko onemogočalo ponudnikom, da bi oddali pravilne ponudbe ter ugotoviti, da je naročnik s tem prekršil določilo prvega odstavka 23. člena ZJN-1.

Res je, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za skrbno pripravo ponudbe, vendar pa to lahko drži le ob predpostavki, da je tudi razpisna dokumentacija takšna, da mu to omogoča. ZJN-1 namreč v prvem odstavku 23. člena (Priprava razpisne dokumentacije) določa: "Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.". Navedeno določilo med drugim usmerja in zavezuje naročnika k pripravi takšne razpisne dokumentacije, katere vsebina bo jasna, nedvoumna in razumljiva ter bo hkrati omogočala tudi primerljivost med ponudbami. Samo takšna razpisna dokumentacija omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh.
Državna revizijska komisija meni, da je v obravnavanem primeru na naročnika povsem utemeljeno nasloviti očitek, da je bil pri določanju spornega dela razpisne dokumentacije nedosleden do takšne mere, da je njegovo ravnanje dopuščalo različne interpretacije s stani ponudnikov, ter posledično tudi oddajo neprimerljivih ponudb.

Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji med pogoji nikjer ni izrecno in natančno zapisal, s kakšno opremo morajo posamezni ponudniki razpolagati. Ob tem je potrebno pritrditi naročniku tudi v tem, da je navedena zahteva iz razpisne dokumentacije premalo dorečena oziroma formulirana tako splošno, zaradi česar po mnenju Državne revizijske komisije ne daje zadostnega zagotovila niti za enoznačno razumevanje le-te, niti za objektivno presojo ponudb. Ker je na (ne)izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije vezana tudi pravna kvalifikacija pravilne ponudbe (v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1) ter s tem posledično njena (ne)uvrstitev v postopek izbire najugodnejše ponudbe (drugi odstavek 76. člena ZJN-1), je torej nujno, da so zahteve v razpisni dokumentaciji formulirane tako jasno, da ne dopuščajo možnosti različnih interpretacij, kar obenem izključuje dvom v naročnikovo objektivnost.

Ker je torej naročnik v obravnavanem postopku ugotovil, da je razpisna dokumentacija nejasna, je navedeno tudi ustrezno sankcioniral s tem, da je v celoti razveljavil predmetni postopek oddaje javnega naročila. Glede na to, da ugotovljena nepravilnost izhaja že iz same razpisne dokumentacije in je torej ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti, je potrebno ugotoviti, da je naročnikova odločitev kot izhaja iz sklepa, št.: 347-07-133/99, z dne 28.11.2003, povsem zakonita.

Glede na naročnikovo navajanje, da je imel za predmetno javno naročilo v letošnjem letu predvidena finančna sredstva, katerih pa zaradi dolgotrajnih postopkov ni (več) mogoče izkoristiti, pa bi naročnik lahko ravnal tudi v skladu s 77. členom ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb), ki ureja položaj, ko se naročnik odloči, da kljub uspešno izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne bo sklenil pogodbe z nobenim od ponudnikov, katerih ponudbe so sicer formalno pravilne. Iz določbe 77. člena ZJN-1 je namreč mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere pa zakon določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. S tem v zvezi je v 77. členu ZJN-1 določeno, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev (prvi odstavek 77. člena) ter da mora takoj pisno obvestiti ponudnike o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek (drugi odstavek 77. člena). Prej opisano možnost si je naročnik izrecno pridržal (tudi) v razpisni dokumentaciji (v 20. točki Navodil ponudnikom). Z navedenim dejstvom so bili vsi ponudniki, vključno z vlagateljem, seznanjeni že ob prejemu razpisne dokumentacije, zato je razlogovanje vlagatelja, da bi moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik, nesprejemljivo.
Določba 77. člena ZJN-1 je povezana z vprašanjem (ne)obstoja kontrahirne dolžnosti (17. člen Obligacijskega zakonika; Ur.l. RS, št.: 83/01) v postopkih oddaje javnih naročil. Obstoj kontrahirne dolžnosti lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb (znotraj razpisne faze), pa pomeni zagovarjanje kontrahirne dolžnosti tako obsežen poseg v načelo avtonomije volje naročnika, da ga ni mogoče zagovarjati.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi presoje zgoraj navedenih razlogov ugotovila, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Zaradi ugotovitve, da je razpisna dokumentacija nejasna in je omogočala različne interpretacije, kar je narekovalo razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, so ostale vlagateljeve navedbe brezpredmetne, saj ne morejo vplivati na izrek odločitve Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija zato preostalih vlagateljevih navedb v skladu z načelom hitrosti (prvi odstavek 3. člena ZRPJN), ki je eno izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni vsebinsko presojala.

Državna revizijska komisija pa v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN daje naročniku napotilo, da naj v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila pripravi takšno razpisno dokumentacijo, ki ne bo vsebovala nobenih dvoumnih zahtev in/ali dopuščala različnih interpretacij ter bo omogočala oddajo pravilnih ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer plačilo takse in plačilo 3000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka ter plačilo 500 odvetniških točk za študij zadeve, pregled listin in posvet s stranka (oboje povečano za 20% DDV). Ker je naročnik, glede na zgoraj navedeno, zahtevku za revizijo lahko ugodil le z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je potrebno šteti, da je vlagatelj z revizijskim zahtevkom (v celoti) uspel. Glede na to, da je naročnik vlagatelju (že) priznal povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini plačane takse in 1750 odvetniških točk, povečanih za 20% DDV (to je skupno 431.000,00 SIT), je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da se vlagatelju prizna povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, še v višini 250 odvetniških točk, povečanih za 20% DDV (to je 33.000,00 SIT). Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).




V Ljubljani, dne â??â??

Natisni stran