018-293/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za modernizacijo ceste R2-425/1265 Črna - šentvid od km 20.700 do km 22.200 ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??., ki ga zastopa â??â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Potrdi se odločitev naročnika o povračilu stroškov, nastalih z revizijo, v znesku 398.000,00 SIT. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju še znesek v višini 66.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30.05.2003 sprejel sklep, št.: 347-07-208/99, o začetku postopka oddaje javnega naročila za modernizacijo ceste R2-425/1265 Črna - šentvid od km 20.700 do km 22.200. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne â??. v Uradnem listu RS, št.: â??, pod številko objave Ob-â??.. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št.: 347-07-208/99, z dne 20.08.2003, vse ponudnike obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila oddal ponudniku â??...

V obravnavanem postopku oddaje javnega naročila je zoper naročnikovo odločitev o dodelitvi javnega naročila, št.: 347-07-208/99, z dne 20.08.2003, najprej vložil revizijski zahtevek v tem postopku izbrani ponudnik - .â??â??â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), v katerem je navedel, da naročnikova ugotovitev o tem, da je njegova ponudba nepravilna, ni točna ter v nadaljevanju opisal razloge za svojo trditev.

Naročnik je s sklepom, št.: 347-07-208/99, z dne 08.09.2003, zahtevek za revizijo zavrnil, Državna revizijska komisija pa je s sklepom, št.: 018-209/03-22-1504, z dne 30.09.2003, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi javnega naročila, kot je bila razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št.: 347-07-208/99, z dne 20.08.2003 ter naročniku naložila plačilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 09.10.2003 izdal sklep, št.: 347-07-208/99, s katerim je javno naročilo oddal v izvedbo izbranemu ponudniku. Iz obrazložitve zgoraj navedenega sklepa izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil najugodnejšo ponudbeno ceno.

Vlagatelj je z dopisom, št.: 9-KI/P-03-127A, z dne 14.10.2003, od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila in vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Vlagatelj je obrazloženo obvestilo prejel dne 30.10.2003. Vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika je bil vlagatelju omogočen dne 06.11.2003.

Vlagatelj je dne 10.11.2003 vložil revizijski zahtevek (dokument št.: 347-07-1208/99, z dne 07.11.2003), v katerem najprej ugotavlja, da je naročnik v obrazloženem obvestilu samo ponovil podatke o veljavnih ponudbah, izpolnjevanja razpisnih pogojev izbranega ponudnika pa ni obrazložil, temveč se je v zvezi s tem skliceval zgolj na odločitev Državne revizijske komisije št.: 018-209/03-22-1504, z dne 30.09.2003. Naročnik tako ni znova preverjal izpolnjevanje razpisnih pogojev niti ni ponovno preveril realnost ponudbe izbranega ponudnika, čeprav je ponujena cena izbranega ponudnika dosegla le 60% povprečja cene ostalih treh ponudnikov oz. manj kot 65% ocenjene vrednosti.
Vlagatelj v nadaljevanju poudarja, da je v Navodilih ponudnikom jasno določeno, da ponudba ni ustrezna, če ponudnik ne izkazuje razpolaganja z ustrezno tehnično opremo za izvedbo javnega naročila. Res je, da sama Navodila ponudnikom v osnovnem besedilu ne določajo vsebine ustreznosti tehnične opreme, določa pa, da so Posebni tehnični pogoji sestavni del razpisne dokumentacije in sestavni del ponudbene dokumentacije. Posebni tehnični pogoji pa določajo v točki 3.1.3.4.3. "Za prevoz bitumizirane zmesi je treba uporabiti ustrezna vozila-prekucnike, opremljene za zvračanje nazaj (v finišer) in s plahto za zaščito bitumizirane zmesi pred padavinami, hlajenje in prahom. število vozil za prevoz bitumizirane zmesi na gradbišče mora biti prilagojeno pogojem enakomernega vgrajevanja glede na zmogljivost strojnih naprav za proizvodnjo in razdaljo prevoza." Iz točke 3.1.3.4.6 Posebnih tehničnih pogojev izhaja: "Vgrajevanje bitumizirane zmesi mora biti praviloma strojno s finišerjem. Vgrajevalni učinek finišerja pri razprostiranju bitumizirane zmesi mora zagotoviti najmanj 85% zgoščenost. Izbrana vrsta valjarja in način zgoščevanja mora zagotoviti čim bolj enakomerno gostoto oz. zgoščenost bitumizirane zmesi v vsej projektirani širini vozišča."
Iz navedenega jasno izhaja, da je stališče naročnika v obrazložitvi sklepa o izbiri, ki temelji na predhodni odločitvi Državne revizijske komisije, napačno. Ponudbena dokumentacija vsakega ponudnika bi morala vsebovati navedbo vozil prekucnikov, finišer in valjarje, saj je tako zahtevano v Posebnih tehničnih pogojih. Predpisane pa so tudi osnovne značilnosti opreme za zagotovitev zahtevane kakovosti. Izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel zgoraj opisane opreme, šele po odpiranju ponudb pa je izbrani ponudnik predložil podatke o tem, da si bo opremo izposodil.
Vlagatelj meni, da temelji odločitev naročnika na odločitvi Državne revizijske komisije, ki pri svoji odločitvi ni upoštevala Posebnih tehničnih pogojev, ki so pravno enakovredni sestavni del razpisne dokumentacije. Zato naročnik ni bil vezan na odločitev Državne revizijske komisije, ki pravne podlage sploh ni našla in se do nje ni opredelila, temveč bi se moral naročnik do teh navedb ponovno samostojno opredeliti.
Vlagatelj še navaja, da mu je naročnik omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika šele dan pred iztekom roka za vložitev revizijskega zahtevka. Kljub temu vlagatelj očita naročniku še naslednje pomanjkljivosti:
1. Obrazloženo obvestilo naročnika ne vsebuje vseh predpisanih elementov, iz katerih bi bilo razvidno, na podlagi česa je bilo ponudnikom priznano, da so oddali pravilne ponudbe.
2. Ponudba izbranega ponudnika ni pravilna ne le zaradi zgoraj navedenega razloga, pač pa tudi iz naslednjih razlogov:
a.) V poglavju 3 so predvidene priloge C-H. Priloga C je obrazec, v katerega mora ponudnik vpisati mehanizacijo, ki jo bo uporabil za izvedbo predmetnega javnega naročila, z vsemi zahtevanimi podatki. Izbrani ponudnik v obrazec pri vseh strojih ni vpisal kapacitete in kalkulativnega učinka, zato njegova ponudba ni pravilna.
b.) V prilogi D je obrazec D1, v katerega mora ponudnik vpisati naziv materiala, ki se bo uporabil za izvedbo predmetnega javnega naročila. Izbrani ponudnik je v svoj obrazec sicer za večino postavk vpisal material, namesto materiala "asfaltne zmesi" pa je izbrani ponudnik navedel storitev, to je asfalterska dela. Kot dobavitelja je izbrani ponudnik vpisal podjetje â??.., le-to pa ne more biti dobavitelj, saj ni proizvajalec asfalta, temveč bi bil lahko samo podizvajalec, ki bi delo izvedel s kupljenim materialom. Opisano pa je v nasprotju s ponudbo izbranega ponudnika, v kateri izbrani ponudnik ni navedel nobenega podizvajalca.
c.) V obrazec G so morali ponudniki vpisati pet cenovno največjih postavk iz ponudbe, vendar izbrani ponudnik ni navedel pet cenovno največjih postavk iz ponudbenega predračuna. V obrazcu G je bilo tudi določeno, da mora biti obrazcu priložena tudi analiza cen postavk, ki so zajete v obrazcu. Izbrani ponudnik pa analize cen ni predložil.
d.) V Navodilih ponudnikom je v točki 3 jasno določeno, da se popravki ponudbene dokumentacije izvajajo tako, da se morajo popravki opremiti z žigom in podpisom ponudnika ob izvedenem popravku. Izbrani ponudnik pa je svojo ponudbo na več mestih korigiral tako, da je svoje vpise prebarval z belim korekturnim lakom in na to mesto vpisal novo besedilo ali številko.
e.) V Navodilih ponudnikom je v točki 11.3 določeno, da mora odgovorni vodja del izpolnjevati pogoje po Zakonu o graditvi objektov. Za vodjo del izbranega ponudnika pa je bila predložena samo diploma, ne pa tudi potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu oz. vpisu v inženirsko zbornico.
Vlagatelj predlaga naročniku, da sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika spremeni tako, da bo izbran on. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov nastalih z revizijo v višini plačane takse in v višini 3000 odvetniških točk povečanih za 20% DDV.

Naročnik je dne 01.12.2003 sprejel sklep št.: 347-07-208/99, s katerim je postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavil, vlagatelju pa delno povrnil stroške, ki so mu nastali z revizijo. V obrazložitev zgoraj navedenega sklepa je zapisal, da je ponovno proučil razpisno dokumentacijo, ponudbo izbranega ponudnika in vlagateljevo ponudbo ter ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije, napotkov Državne revizijske komisije in spremenjenih zahtev glede obsega predmeta naročila, ne bo mogel uspešno oceniti prispelih ponudb.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik v razpisni dokumentaciji med pogoji za usposobljenost in/ali sposobnost nikjer ni izrecno opredelil, s kakšno opremo mora ponudnik razpolagati za izpolnjevanje tega pogoja. Odredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99) v prvem odstavku 9. člena določa, da mora ponudbena dokumentacija vsebovati vse elemente, ki so zahtevani v navodilih ponudnikom v razpisni dokumentaciji, sicer ponudniku ni potrebno navajati nečesa, česar naročnik ni izrecno zahteval. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključujoče narave, zato ga je potrebno natančno definirati. Naročnik je ugotovil, da na podlagi predloženih ponudb in razlogov, navedenih v obeh revizijskih zahtevkih, ponudniki niso enako razumeli določil iz razpisne dokumentacije, in sicer pogoja o obvezni navedbi mehanizacije za asfalterska dela. Ker je bil naveden pogoj po mnenju naročnika bistven, je bilo potrebno predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljaviti.
Naročnik še navaja, da so se v času poteka obravnavanega postopka oddaje javnega naročila spremenile tudi zahteve glede samega obsega naročila. Tako je naročnik prišel do ugotovitve, da rešitve v projektni dokumentaciji niso več zadovoljive. Razpisna dokumentacija za obravnavano javno naročilo je bila pripravljena na podlagi projektne dokumentacije PZI št. 493 - Modernizacija regionalne ceste RII/425 Poljane-Velenje odsek 1265 Črna-šentvid od km 20.213 do km 23.963 iz julija 2001. V času trajanja predmetnega postopka je naročnik prejel pripombe na predvidene rešitve s strani občine â??.. in â??.. ter pobude za spremembo širine vozišča s 4m na 5m. Naročnik ugotavlja, da je imel za predmetno javno naročilo, v letošnjem letu predvidena finančna sredstva, katerih pa zaradi dolgotrajnega postopka ni več mogoče izkoristiti.
Naročnik se je odločil, da bo na regionalni cesti RII/425 Poljana - Velenje odsek 1265 Črna -šentvid vozišče široko 5m. Zato bo prvotno projektno dokumentacijo spremenil in ponovil postopek oddaje javnega naročila na podlagi spremenjene razpisne dokumentacije.
Naročnik je stroške revizijskega postopka vlagatelju povrnil le "delno", in sicer v višini plačane takse in v višini 1500 odvetniških točk povečanih za 20% DDV.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Ker vlagatelj v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov zahtevek za revizijo, ni prejel odločitve naročnika o revizijskem zahtevku, je na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN z dopisom, z dne 02.12.2003, Državno revizijsko komisijo obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je dne 03.12.2003 naročnika pozvala naj ji v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, v roku treh dni od prejema poziva posreduje relevantno dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom.

Vlagatelj je dne 03.12.2003 od naročnika prejel sklep, s katerim je le-ta odločil o revizijskem zahtevku. Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.12.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je še zapisal, da se z odločitvijo naročnika o razveljavitvi obravnavanega postopka oddaje javnega naročila ne strinja, saj bi moral biti obseg naročila definiran že pred objavo javnega razpisa, naročnik pa tudi ni dokumentiral, kdaj je prišlo do sprejema pobud, da se cesta razširi. Vlagatelj navaja, da naročnik ni mogel računati na črpanje proračunskih sredstev za leto 2003, saj izvajalcu v letošnjem letu v plačilo (še) ne bi zapadla nobena situacija, proračunsko leto za črpanje sredstev pa se zaključi že z oktobrom. Razveljavitev postopka tudi ni možna iz razloga, ker presega vlagateljev zahtevek, v nasprotnem primeru pa bo vlagatelj uveljavljal izgubljeni dobiček, saj izkazuje pozitivni pogodbeni interes. Predlagatelj se tudi ne strinja z odločitvijo o povrnitvi stroškov. Ker gre za gospodarsko zadevo in znaša vrednost spora preko 120.000.000,00 SIT, je po odvetniški tarifi upravičen do stroškov v prijavljeni višini.

Naročnik je z dopisom, št.: 347-07-208/99 2415-03-000788/0, z dne 05.12.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je dne 08.12.2003 (dokument z dne 05.12.2003) Državni revizijski komisiji ponovno sporočil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v prej navedenem dokumentu ponavlja navedbe iz revizijskega zahtevka in iz dokumenta, s katerim je naročniku sporočil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj še dodaja, da je naročnik zamudil 15 dnevni rok, v katerem bi moral odločiti o revizijskem zahtevku, zato bi moral naročnik sprejeti le ugotovitveni sklep o tem, da o revizijskem zahtevku ne bo odločil in prepustiti zadevo v odločanje Državni revizijski komisiji. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da je razpisna dokumentacija v predmetnem postopku oddaje javnega naročila standardna in enaka v več dosedanjih razpisih. Glede na to so ponudniki na razpisne pogoje že navajeni in je posledično neutemeljena razlaga naročnika, da ponudniki niso enako razumeli določil v razpisni dokumentaciji. Tudi izbrani ponudnik je razpisno dokumentacijo v drugih razpisih razumel, ravno tako so razpisno dokumentacijo v predmetnem razpisu razumeli vsi ponudniki razen izbranega ponudnika, pa še slednji je naknadno in pravilno dopolnil svojo ponudbo.
Ker se naročnik v tem revizijskem postopku ni opredelil do vseh njegovih očitkov, vlagatelj predlaga, da naj mu le-to naloži Državna revizijska komisija, sicer pa naj to stori sama Državna revizijska komisija.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: 018-293/03-22-1998, z dne 10.12.2003, od naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zahtevala dodatna pojasnila, ki jih je le-ta posredoval z dopisom, z dne 12.12.2003.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija najprej opozarja vlagatelja, da ZRPJN ne določa več (sprememba 16. člena ZRPJN - Uradni list RS, št.:110/2002), da mora naročnik v primeru, če o revizijskem zahtevku ne odloči (v roku 15 dni), o tem sprejeti (ugotovitveni) sklep. Sicer pa je v zvezi s tem potrebno ugotoviti, da so vlagateljevi očitki mestoma nejasni in/ali v nasprotju sami s seboj. Tako vlagatelj najprej ugotavlja, da naročnik po poteku 15 dnevnega roka o zahtevku za revizijo ne bi smel odločiti (pač pa bi moral o tem izdati zgolj ugotovitveni sklep), v nadaljevanju pa očita naročniku, da se v sklepu, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku, ni vsebinsko opredelil do vseh nepravilnosti, ki mu jih je očital v revizijskem zahtevku.
Čeprav je naročnik v obravnavani revizijski zadevi o revizijskem zahtevku odločil (šele) po poteku 15 dnevnega roka (od prejema revizijskega zahtevka) in je vlagatelj obravnavano odločitev prejel po poteku 20 dnevnega roka, pa opisana nepravilnost ni vplivala na končni izid postopka, saj je naročnik glede na ugotovljeno in v nadaljevanju opisano dejansko stanje v celoti razveljavil postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Glede vlagateljevega očitka, da temelji naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika na odločitvi Državne revizijske komisije št.: 018-209/03-22-1504, z dne 30.09.2003, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v predhodnem revizijskem postopku, na podlagi takrat odstopljene razpisne dokumentacije dovolj razčiščeno in ugotovljeno ter da ne pušča dvoma o tem, da je v tem postopku prišlo do kršitev določil ZJN-1, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost (predhodno sprejete in zdaj že razveljavljene) odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe. Razlogi, ki so narekovali takšen zaključek, so navedeni v obrazložitvi sklepa Državne revizijske komisije št.: 018-209/03-22-1504, z dne 30.09.2003 ter so vlagatelju znani. Kljub temu Državna revizijska na tem mestu ponovno poudarja temeljne razloge, ki so utemeljevali njeno odločitev v predhodnem revizijskem postopku:
Državna revizijska komisija je sklep št.: 018-209/03-22-1504, z dne 30.09.2003, sprejela na osnovi s strani naročnika odstopljene razpisne dokumentacije, ki pa ni vsebovala posebnih tehničnih pogojev, ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj. Razpisna dokumentacija in navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe niso eksplicitno določala, s kakšno tehnično opremo in mehanizacijo za asfalterska dela mora ponudnik razpolagati za izpolnjevanje usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila. Nejasne razpisne dokumentacije pa ni bilo mogoče interpretirati v škodo ponudnika oziroma takratnega vlagatelja.
Naročnikova razpisna dokumentacija je glede izpolnjevanja pogoja za priznanje usposobljenosti glede tehnične opreme in mehanizacije za asfalterska dela za izvedbo predmetnega javnega naročila identična kot v postopku oddaje javnega naročila "izgradnja krožnega križišča na R1 - 226/1255 v Prevaljah". Naročnik je navedeno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku na osnovi enako oblikovane ponudbene dokumentacije, kot jo je izbrani ponudnik predložil v predmetnem postopku (obvestilo naročnika o oddaji javnega naročila, št.: 347-07-202/01, z dne 26.06.2003).
Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi v predhodnem revizijskem postopku upoštevala glede na s strani izbranega ponudnika ponujeno vrednost za izvedbo predmetnega javnega naročila tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in ga je naročnik dolžan upoštevati pri oddaji javnega naročila (4. člen ZJN-1).

Ker pa je naročnik v obravnavanem revizijskem postopku razveljavil celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila, je potrebno najprej ugotoviti, da je naročnik s tem odločil drugače, kot je v zahtevku za revizijo predlagal vlagatelj. Vendar je potrebno obenem ugotoviti, da v skladu z ZRPJN naročnik (za razliko od Državne revizijske komisije, ki ji to nalaga drugi odstavek 19. člena ZRPJN) pri odločanju o zahtevku za revizijo ni omejen na vlagateljev zahtevek oziroma predlog odločitve, ki ga zahtevek vsebuje. V 16. členu ZRPJN je namreč določeno, da lahko naročnik po preverjanju odloči o zahtevku tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Kljub temu, da to zakon izrecno ne ureja, pa Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik pri izbiri sankcije vendarle omejen, in sicer po sami naravi stvari. Izbira sankcije je namreč odvisna od tega, v katerem delu postopka je prišlo do kršitev. Kršitve, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo, večinoma narekujejo razveljavitev postopka v celoti, pri kršitvah v zvezi s samo izbiro najugodnejše ponudbe pa praviloma zadošča (že) delna razveljavitev postopka oddaje javnega naročila.

Kot je razvidno iz naročnikovega sklepa, št.: 347-07-208/99, z dne 01.12.2003, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku, je naročnik po opravljenem ponovnem pregledu ponudb ob upoštevanju predhodne odločitve Državne revizijske komisije in navedb vlagatelja ter ob ugotovitvi, da rešitve v projektni dokumentaciji niso (več) zadovoljive, v celoti razveljavil obravnavani postopek oddaje predmetnega javnega naročila, in sicer tako zaradi obstoječe razpisne dokumentacije (v kateri ni izrecno opredelil, s kakšno opremo morajo ponudniki razpolagati in ker so ponudniki različno razumeli naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije) kot tudi zaradi spremenjenih zahtev glede predmeta obravnavanega javnega naročila. Spremenjene tehnične zahteve glede predmeta javnega naročila je naročnik pojasnil v odgovoru na vprašanje Državne revizijske komisije, ki mu ga je le-ta postavila na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 21. člena ZRPJN. Naročnik je v dopisu, št.: 347-07-208/99, z dne 12.12.2003, zapisal, da je v času po objavi obravnavanega javnega naročila prejel več pobud in zahtev s strani občine â??.. in â??.. ter krajanov obeh prej navedenih občin, v katerih so vsi izražali svoje nestrinjanje s predvideno rešitvijo predmetnega cestišča, s predlogom za povečanje predvidene širine ceste. Naročnik je, na podlagi prejetih pobud, ponovno preveril tehnične in vse ostale parametre, ki so bili podlaga za odločitev o 4 metrski širini ceste. Po ponovni strokovni presoji je naročnik sprejel odločitev o spremembi prečnega profila vozišča s 4 m na 5 m, z bankinami oziroma povoznimi muldami širine 0,5 m. V ta namen je naročnik že naročil dopolnitev oziroma spremembo projektne dokumentacije. Naročnik je k citiranemu dopisu priložil tudi vse relevantne dokumente, ki jih je prejel s strani obeh prej navedenih občin in dokument, naslovljen na sektor za investicije, iz katerega izhajajo naročnikovi predlogi o povečanju širine ceste.

Naročnik je svojo odločitev v sklepu, št.: 347-07-208/99, z dne 01.12.2003, s katerim je odločal o vlagateljevem revizijskem zahtevku, oprl na določbo drugega odstavka 25. člena ZJN-1, ki določa: "Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila.".

Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je razpisna dokumentacija v spornem delu takšna, da je omogočala različne interpretacije s strani ponudnikov, kar je posledično lahko onemogočalo ponudnikom, da bi oddali pravilne ponudbe ter ugotoviti, da je naročnik s tem prekršil določilo prvega odstavka 23. člena ZJN-1.

Res je, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za skrbno pripravo ponudbe, vendar pa to lahko drži le ob predpostavki, da je tudi razpisna dokumentacija takšna, da mu to omogoča. ZJN-1 namreč v prvem odstavku 23. člena (Priprava razpisne dokumentacije) določa: "Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.". Navedeno določilo med drugim usmerja in zavezuje naročnika k pripravi takšne razpisne dokumentacije, katere vsebina bo jasna, nedvoumna in razumljiva ter bo hkrati omogočala tudi primerljivost med ponudbami. Samo takšna razpisna dokumentacija omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh.
Državna revizijska komisija meni, da je v obravnavanem primeru na naročnika povsem utemeljeno nasloviti očitek, da je bil pri določanju spornega dela razpisne dokumentacije nedosleden do takšne mere, da je njegovo ravnanje dopuščalo različne interpretacije s stani ponudnikov, ter posledično tudi oddajo neprimerljivih ponudb.

Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji med pogoji nikjer ni izrecno in natančno zapisal, s kakšno opremo morajo posamezni ponudniki razpolagati. Ob tem je potrebno pritrditi naročniku tudi v tem, da je navedena zahteva iz razpisne dokumentacije premalo dorečena oziroma formulirana tako splošno, zaradi česar po mnenju Državne revizijske komisije ne daje zadostnega zagotovila niti za enoznačno razumevanje le-te, niti za objektivno presojo ponudb. Ker je na (ne)izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije vezana tudi pravna kvalifikacija pravilne ponudbe (v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1) ter s tem posledično njena (ne)uvrstitev v postopek izbire najugodnejše ponudbe (drugi odstavek 76. člena ZJN-1), je torej nujno, da so zahteve v razpisni dokumentaciji formulirane tako jasno, da ne dopuščajo možnosti različnih interpretacij, kar obenem izključuje dvom v naročnikovo objektivnost.

Ker je torej naročnik v obravnavanem postopku ugotovil, da je razpisna dokumentacija nejasna in da predmet javnega naročila ni (več) ustrezno opredeljen, je navedeno tudi ustrezno sankcioniral s tem, da je v celoti razveljavil predmetni postopek oddaje javnega naročila. Glede na to, da ugotovljena nepravilnost izhaja že iz same razpisne dokumentacije (potreba po spremembi razpisne dokumentacije pa se nanaša celo na sam predmet obravnavanega javnega naročila) in je torej ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti, je potrebno ugotoviti, da je naročnikova odločitev kot izhaja iz sklepa, št.: 347-07-208/99, z dne 01.12.2003, povsem zakonita.

Glede na naročnikovo navajanje, da je imel za predmetno javno naročilo v letošnjem letu predvidena finančna sredstva, katerih pa zaradi dolgotrajnih postopkov ni (več) mogoče izkoristiti, pa bi naročnik lahko ravnal tudi v skladu s 77. členom ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb), ki ureja položaj, ko se naročnik odloči, da kljub uspešno izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne bo sklenil pogodbe z nobenim od ponudnikov, katerih ponudbe so sicer formalno pravilne. Iz določbe 77. člena ZJN-1 je namreč mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere pa zakon določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. S tem v zvezi je v 77. členu ZJN-1 določeno, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev (prvi odstavek 77. člena) ter da mora takoj pisno obvestiti ponudnike o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek (drugi odstavek 77. člena). Prej opisano možnost si je naročnik izrecno pridržal (tudi) v razpisni dokumentaciji (v 20. točki Navodil ponudnikom). Z navedenim dejstvom so bili vsi ponudniki, vključno z vlagateljem, seznanjeni že ob prejemu razpisne dokumentacije, zato je razlogovanje vlagatelja, da bi moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik, nesprejemljivo.
Določba 77. člena ZJN-1 je povezana z vprašanjem (ne)obstoja kontrahirne dolžnosti (17. člen Obligacijskega zakonika; Ur.l. RS, št.: 83/01) v postopkih oddaje javnih naročil. Obstoj kontrahirne dolžnosti lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb (znotraj razpisne faze), pa pomeni zagovarjanje kontrahirne dolžnosti tako obsežen poseg v načelo avtonomije volje naročnika, da ga ni mogoče zagovarjati.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi presoje zgoraj navedenih razlogov ugotovila, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Zaradi ugotovitve, da je razpisna dokumentacija omogočala različne interpretacije ter drugih, predhodno navedenih razlogov, ki so narekovali razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, so ostale vlagateljeve navedbe brezpredmetne, saj ne morejo vplivati na izrek odločitve Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija zato preostalih vlagateljevih navedb v skladu z načelom hitrosti (prvi odstavek 3. člena ZRPJN), ki je eno izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni vsebinsko presojala.

Državna revizijska komisija pa v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN daje naročniku napotilo, da naj v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila pripravi takšno razpisno dokumentacijo, ki ne bo vsebovala nobenih dvoumnih zahtev in/ali dopuščala različnih interpretacij ter bo omogočala oddajo pravilnih ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer plačilo takse in plačilo 3000 odvetniških točk, povečanih za DDV. Ker je naročnik, glede na zgoraj navedeno, zahtevku za revizijo lahko ugodil le z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je potrebno šteti, da je vlagatelj z revizijskim zahtevkom (v celoti) uspel. Glede na to, da je naročnik vlagatelju (že) priznal povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini plačane takse in 1500 odvetniških točk, povečanih za DDV (to je skupno 398.000,00 SIT), je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da se vlagatelju prizna povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, še v višini 500 odvetniških točk, povečanih za DDV (to je 66.000,00 SIT). Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??..

Natisni stran