018-288/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/2002, 14/2003; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??â??. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo semaforske in svetlobne opreme ter rezervnih delov za vzdrževanje prometne signalizacije in javne razsvetljave po sklopih in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Dopolnitev zahtevka za revizijo, št. 00101/HS-SM z dne 25.10.2003, se zavrže

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.05.2003 sprejel sklep, št. 10/03, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo semaforske in svetlobne opreme ter rezervnih delov za vzdrževanje prometne signalizacije in javne razsvetljave. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod številko objave Ob-â??.., objavil javni razpis za predmetno javno naročilo, v točki 3b objave pa je navedel, da je predvidena oddaja javnega naročila po sklopih in sicer: 1. dobava kablov, 2. dobava svetilk, 3. dobava semaforske opreme, 4. dobava sijalk. Naročnik je prejel trinajst ponudb glede katerih je ugotovil, da so bile vse pravočasne. S sklepom o izbiri najugodnejših ponudnikov, z dne 11.07.2003, je naročnik vse ponudnike obvestil o izboru najugodnejših ponudnikov po posameznih sklopih, za sklop št. 2. in sklop št. 4. je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, št. 0078/HS-SM, z dne 24.07.2003, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval podrobno obrazložitev skupnih cen, kar mu je naročnik v prilogi dopisom, št. DM/747, z dne 28.07.2003, tudi posredoval.

Vlagatelj je z dopisom, št. 0082/HS-SM, z dne 30.07.2003, prosil naročnika, da mu omogoči vpogled v ponudbe izbranih ponudnikov, kar pa je naročnik z dopisom, št. DM/779, z dne 04.08.2003, zavrnil. Nadalje je vlagatelj z dopisom, št. 0084/HS-SM, z dne 06.08.2003, naročnika prosil za vpogled samo v del dokumentacije ponudnikov, ki se nanaša na potrjene reference njihovih dobav razpisanega blaga, saj utemeljeno sumi, da so vrednosti nekaterih referenc izbranih ponudnikov neresnične.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, št. 0085/HS-SM, z dne 08.08.2003. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v dele dokumentacije, to je v reference izbranih ponudnikov za posamezne sklope, in ob pregledu je vlagatelj ugotovil, da so reference izbranega ponudnika za sklop št. 2 in sklop št. 4, po vlagateljevem mnenju neresnične. Vlagatelj navaja, da so vse reference izbranega ponudnika v obliki fotokopije ter opremljene samo z originalnim žigom ponudnika in ne izdajatelja referenc. Poleg tega na osnovi finančnih podatkov iz referenc ter običajnih prodajnih cen blaga navedenega v referenčnih listah vlagatelj še ugotavlja, da gre za količine, ki so nekaj desetkrat višje od količin, ki so se do sedaj potrebovale v javni razsvetljavi Republike Slovenije. Vlagatelj še meni, da je naročnik previsoko vrednotil reference v sami razpisni dokumentaciji, kar je posledično pripeljalo do diskriminatornega razvrščanja ponudb. Zaradi zgoraj navedenega vlagatelj naročniku predlaga detajlno preveritev referenc izbranega ponudnika in v primeru ugotovitve podaje neresničnih podatkov razveljavitev razpisa.

Naročnik je z dokumentom, št. DM/853, z dne 21.08.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je ponovno preveril pravilnost postopka in dodaja, da je pri ponovnem pregledu ugotovil, da je bil postopek izveden v skladu z določili ZJN-1 in javnim razpisom objavljenim v Uradnem listu Republike Slovenije. Naročnik je vlagatelja še pozval, da v roku treh dni od prejema njegove odločitve o zahtevku za revizijo pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z izjavo o nadaljevanju postopka, št. 0087/HS-SM, z dne 25.08.2003, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, sporočil naročniku, da vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo. V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, št. DM-909, z dne 02.09.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo vlagatelja s spisovno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je naročnika dne 08.09.2003 pozvala, da ji dostavi manjkajočo dokumentacijo, kar je naročnik storil istega dne po telefaksu in dne 11.09.2003 po pošti. Državna revizijska komisija je dne 11.9.2003 sprejela sklep, št. 018-193/03-25-1359 s katerim je razveljavila odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, št. DM/853, z dne 21.8.2003 in naložila naročniku, da o zahtevku za revizijo odloči v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je na podlagi odločitve Državne revizijske komisije, dne 21.10.2003 sprejel in dne 20.10.2003 izdal sklep, št. DM/1123 s katerim je zahtevek vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa je navedel, da je v skladu z sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-193/03-25-1359 v ponovnem postopku ukvarjal s vprašanjem pristnosti listin, ki jih je predložil ponudnik â??â?? v obliki fotokopij in se nanašajo na reference ponudnika. Naročnik navaja, da je prepričan v verodostojnost referenc, ki so opremljene z originalnim žigom in podpisom ponudnika. Iz predloženih izjav je prav tako razvidno, da so bile poslane ponudniku â??â??.. po telefaksu s strani njegovih kupcev. Vlagatelj zahtevka naj ne bi z ničemer utemeljil svojega dvoma s katerim izpodbija pristnost predloženih referenc, saj navaja zgolj, da gre za neobičajno velike količine. Naročnik je v postopku preverjanja referenc tako ponudnika pozval, da predloži izjave o referencah v obliki originalnih listin oz. se izjasni glede predloženih fotokopij ter pojasni katera oseba in v kakšnem svojstvu je s strani ponudnika z lastnoročnim podpisom potrdila fotokopije listin o referencah. Ponudnik je tako naročniku od predloženih štirinajstih izjav naročniku predložil dvanajst izjav (sklop 2) in od predloženih šestnajstih izjav trinajst izjav (sklop 4) o referencah v originalni obliki z lastnoročnim podpisom izdajatelja referenc (njegovih kupcev). Ponudnik â??â?? se je pisno opredelil tudi do izjav, ki jih ni mogel predložiti v originalu zaradi razlogov na strani njegovih kupcev ter pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavil, da so predložene reference pristne. Naročnik je vlagatelja še pozval, da v roku treh dni od prejema njegove odločitve o zahtevku za revizijo pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z izjavo o nadaljevanju postopka, št. 00101/HS-SM, z dne 25.10.2003, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, sporočil naročniku, da vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo. V svojem v zahtevku po nadaljevanju postopka je vlagatelj še navedel, da ne dvomijo samo o verodostojnost predloženih referenc temveč ponovno poudarja tudi, da ne gre za neobičajno velike količine temveč za "nekaj desetkrat večje količine". Prav navedba prevelikih količin je vzrok za dodatna preverjanja referenc ponudnika z dodatnimi listinami kot so dobavnice in računi za dobavljeno blago. Vlagatelj zahteva natančno preverjanje navedenih količin z dobavnicami in računi.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, št. DM/1172, z dne 02.11.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo vlagatelja. Državna revizijska komisija je prejela zahtevek za revizijo vlagatelja s celotno spisovno dokumentacijo naročnika dne 3.12.2003.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Vlagatelj v svojem zahtevku navaja, da so bile reference izbranega ponudnika podane na neustrezen način saj so podane v obliki fotokopije ter opremljene samo z originalnim žigom ponudnika in ne izdajatelja referenc ter da so podane reference neresnične.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod točko 8 - sestavni deli ponudbene dokumentacije navedel dokumente (podpisane in žigosane), ki jih mora predložena ponudba vsebovati, da se bo štela pravilno, ter v alinei 11 iste točke navedel, da mora ponudba med drugim vsebovati tudi "referenčne podatke o dobavi materialov v obdobju zadnjih dveh let". Referenčne podatke o dobavi materialov v obdobju zadnjih dveh let ponudniki izkažejo z izpolnjenimi obrazci, ki je sestavni del razpisne dokumentacije - priloga št. 5, 5a, 5b in 5c. V nadaljevanju je naročnik pod točko 20 med drugim navedel, da bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev med katerimi navede zgolj, da morajo ponudnik predložil referenčne podatke. Iz prilog številka 5a, 5a/1, 5c in 5c/1 izhaja, da je potrebno predložiti s strani posameznega naročnika potrjen izvod referenčnih podatkov v skladu s prilogo ter da bodo upoštevani samo tiste podatke o referenčnih dobavah za katere bo priloženi dokazilo. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ni zahteval, da predložijo dokazila v originalu oz. dokazila z originalnim žigom izdajatelja referenc. Iz navedenega sledi, da so ponudniki lahko predložili tudi fotokopije referenc brez originalnega žiga samega izdajatelja referenc. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil dokazila v zvezi z izkazovanjem referenc v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije in da je zahtevek vlagatelja v tem delu neutemeljen.

Naročnik je v skladu s sklepom Državne revizijske komisije preveril in presodil navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo. V zvezi s tem je naročnik, kot izhaja iz predložene dokumentacije, od izbranega ponudnika naknadno zahteval, da predloži izjave o referencah v obliki originalnih listin oz. se izjasni glede predloženih fotokopij ter pojasni katera oseba in v kakšnem svojstvu je s strani ponudnika z lastnoročnim podpisom potrdila fotokopije listin o referencah. Izbrani ponudnik je naročniku dostavil večino zahtevanih dokazil v originalu podpisanih s strani izdajatelja referenc. Izbrani ponudnik je naročniku tudi pojasnil, da v petih primerih (od 30) ne more pridobiti originalnih izjav s strani izdajateljev referenc zaradi razlogov na strani izdajateljev. V zvezi s temi izjavami je izbrani ponudnik predložil lastno pisno izjavo, da so predložene reference pristne. Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil vse zahtevane dokumente (v zvezi z izkazovanjem referenc), na podlagi katerih je naročnik tudi po ponovnem preverjanju ugotovil, da so reference izkazane. Vlagatelj pa v revizijskem postopku ni predložil dokazov, ki bi izkazovali oz. dokazovali neresničnost posameznih podatkov v kateri od predloženih referenc, zaradi česar ni mogoče predloženih referenc šteti za neizkazane oz. nersenične kot navaja vlagatelj. Glede na to, da vlagatelj podrobneje ni pojasnil zatrjevanih nepravilnosti v zvezi s predložitvijo neresničnih referenc, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1.
Državna revizijska komisija vlagatelja tudi opozarja, da je dolžan na podlagi subsidiarne uporabe 286. člena ZPP najkasneje v revizijskem zahtevku, ki ga je podal naročniku, navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njegovih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njegovih navedb in se izjaviti o dejstvih in dokazih nasprotne stranke.


Glede navedbe vlagatelja, da so reference kot merilo vrednotene previsoko, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj uveljavlja prepozno. Glede teh vlagateljevih navedb je potrebno ugotoviti, da so s formalno - pravnega vidika prepozne. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Določba petega odstavka 12. člena ZRPJN uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Ta zakonska določba skuša preprečiti položaje, ko ponudnik ne izrazi nestrinjanja z ravnanjem naročnika, ker meni, da utegne biti odločitev naročnika zanj ugodna. Z vsebino razpisne dokumentacije se je vlagatelj seznanil že v fazi priprave ponudbe. Vlagatelj bi torej moral očitano neskladnost med določili razpisne dokumentacije oziroma nestrinjanje s postavljenimi merili uveljavljati že pred prejemom obvestila o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija zato zahtevka za revizijo v tem delu ni in ne more vsebinsko obravnavati.

Kljub temu, da je vlagateljev zahtevek v zvezi s previsoko vrednotenim merilom reference prepozen, velja na tem mestu zgolj zapisati, da je naročnik pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, avtonomen, vendar pa ta merila ne smejo biti v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Tudi način uporabe meril ne sme biti diskriminatoren in mora biti smiselno povezan z vsebino javnega naročila. Določitev meril je torej v domeni naročnika, ki pa mora pri tem, kot je bilo že ugotovljeno, upoštevati predvsem načelo enakopravnosti oz. nediskriminatornosti ponudnikov in smiselno povezanost meril s predmetom javnega naročila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa utemeljena.


Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj razširil svoj zahtevek za revizijo, s tem ko je v dopisu, 00101/HS-SM z dne 25.10.2003, s katerim je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo dodatno navedel, da zahteva, da naročnik preveri "nekaj desetkrat večje količine" z dodatnimi listinami kot so dobavnice in računi za dobavljeno blago. Navedenega Državna revizijska komisija pri presojanju utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ni upoštevala, saj jih je vlagatelj uveljavljal po preteku deset-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila." V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu, saj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki je podano v skladu s 17. členom ZRPJN, ni mogoče uveljavljati novih dejstev in dokazov, ker naročnik ni imel možnosti, da se o teh dejstvih izjavi. Zaradi navedenega je bilo potrebno dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 12.05.2003, v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Glede na to, da nobena od strank ni prijavila stroškov revizijskega postopka je odločitev o stroških odpadla.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??â??

Natisni stran