018-271/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme za distribucijski center vodenja â??â??. (po razpisni dokumentaciji z oznako 13/2003-B) in na podlagi pritožbe podjetja â??â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??.

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi sklep naročnika št. 9102/03 z dne 17.11.2003. Naročnik mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 10.11.2003 odločiti v skladu z ZRPJN.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju plačati stroške, nastale s pritožbo, v znesku 264.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.7.2003 sprejel sklep št. 6024/03 o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme za distribucijski center vodenja â??â?? (po razpisni dokumentaciji z oznako 13/2003-B), javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??.., z dne â??.., pod št. objave Ob-â??... Vlagatelj je dne 19.9.2003 vložil prvi zahtevek za revizijo, na podlagi katerega je naročnik z dopisom št. 7489/03 z dne 23.9.2003 Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-243/03-23-1737 z dne 29.10.2003 naročnikovemu predlogu delno ugodila in odločila, da vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 19.9.2003 v revizijskem postopku ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izdaje poročila o oddaji naročila po prvem odstavku 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) ter da naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka ne sme izdati obvestila o oddaji naročila po drugem odstavku 78. člena ZJN-1. Naročnik je v Uradnem listu RS (št. â??.. z dne â??â??) objavil popravek javnega razpisa, v katerem je določil nov rok za predložitev ponudb (14.11.2003 do 12.00 ure) ter nov datum in uro javnega odpiranja ponudb (14.11.2003 ob 13.00 uri).

Dne 10.11.2003 je vlagatelj vložil nov zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik z določitvijo novega roka za predložitev ponudb in datuma javnega odpiranja ponudb kršil načelo enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj navaja, da v revizijskem postopku, začetem na podlagi zahtevka za revizijo z dne 19.9.2003, uveljavlja nezakonitost razpisne dokumentacije, razpisnih pogojev in meril, zato pred sprejemom odločitve Državne revizijske komisije naročniku ne more posredovati ponudbe, saj bi sicer moral izpolniti izjavo, da v celoti sprejema pogoje, merila in ostala določila iz razpisne dokumentacije ter določila iz vzorca pogodbe. Brez podpisa te izjave je ponudba nepopolna, naročnik pa jo lahko izloči, trdi vlagatelj, in dodaja, da omenjene izjave ne more podpisati, ker v postopku revizije uveljavlja prav nezakonitost razpisne dokumentacije. Če bi vlagatelj še pred sprejemom odločitve Državne revizijske komisije podpisal takšno izjavo, bi odpadel njegov pravni interes za nadaljevanje prvega revizijskega postopka, zaradi česar bi bil njegov zahtevek zavrnjen. Vlagatelj zato meni, da je v neenakopravnem položaju, ker varuje svoje pravice s pravnimi sredstvi. Naročnik je s svojo odločitvijo o določitvi roka za oddajo ponudb kršil načelo enakopravnosti, iz njegovega ravnanja pa tudi izhaja, trdi vlagatelj, da želi še naprej privilegirati izbranega ponudnika. Naročnik omejuje konkurenco, saj ustvarja okoliščine, ki vlagatelja diskriminirajo. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija ugotovi, da sta rok za oddajo ponudb in datum odpiranja ponudb v nasprotju z določili ZJN-1 ter celoten postopek oddaje javnega naročila razveljavi oz. podrejeno odloči, da mora naročnik rok za oddajo ponudb določiti šele po sprejemu odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo z dne 19.9.2003. Vlagatelj zahteva tudi stroške, ki so mu nastali z revizijo, in sicer takso za revizijo, 2000 točk za sestavo zahtevka za revizijo in 20% DDV na odvetniške storitve.

Naročnik je dne 17.11.2003 sprejel sklep št. 9102/03, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo, glede katerega teče postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki še ni zaključen. Ker je Državna revizijska komisija dne 29.10.2003 sprejela sklep, s katerim je ugodila naročnikovemu predlogu o nesuspenzivnosti postopka glede prvega zahtevka za revizijo, bi upoštevanje suspenzivnosti predmetnega zahtevka za revizijo izničilo namen instituta o nesuspenzivnosti postopka, trdi naročnik. O novem roku za oddajo ponudb in datumu javnega odpiranja ponudb so bili obveščeni vsi ponudniki, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, poleg tega pa je bil nov rok objavljen tudi v Uradnem listu, s čimer je bil vlagatelj očitno seznanjen, trdi naročnik. Naročnik dalje navaja, da gre ne glede na navedeno v konkretnem primeru kot razlog za zavrženje zahtevka smiselno uporabiti tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP), ki določa, da se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, dokler pravda teče, če se taka pravda začne, pa sodišče tožbo zavrže. Naročnik je zahtevek za revizijo zato zavrgel kot nedovoljen. Vlagatelj lahko uveljavlja svoje pravice v obstoječem revizijskem postopku, ne more pa začeti novega postopka v isti stvari zoper iste stranke, saj bi s tem izničil kavtele, ki predvidevajo nesuspenzivnost, določbe, ki se nanašajo na navajanje novih dejstev in dokazov ter druga pravna načela, meni naročnik. Naročnik je zato ugotovil, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka.

Vlagatelj je dne 21.11.2003 vložil pritožbo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 24.11.2003. V pritožbi vlagatelj navaja, da med strankama res že teče postopek revizije oddaje javnega naročila, ki še ni končan in v katerem vlagatelj ugovarja nezakonitosti zahtev razpisne dokumentacije. V tem revizijskem postopku vlagatelj predlaga, da se postopek razveljavi in da naročnik razpisno dokumentacijo uskladi z ZJN-1. Dne 10.11.2003 pa je vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložil nov zahtevek za revizijo, tokrat zaradi roka za oddajo ponudb in datuma odpiranja ponudb. V novem revizijskem postopku pa vlagatelj predlaga, da se ugotovi, da sta rok za oddajo ponudb in datum odpiranja ponudb v nasprotju z določili ZJN-1 ter da se celoten postopek oddaje javnega naročila razveljavi, oz. podrejeno da naročnik rok za oddajo ponudb določi šele po sprejemu odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo z dne 19.9.2003. ZRPJN v 12. členu določa, da lahko ponudniki vložijo zahtevek za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako naročnikovo ravnanje, razen če ZJN-1 in ZRPJN ne določata drugače. Niti ZRPJN niti ZJN-1 pa ne določata drugače, in to celo ne v primerih, ko naj bi Državna revizijska komisija naročniku ugodila, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti, trdi vlagatelj, in dodaja, da je tudi v teh primerih zoper naročnikovo ravnanje dopustno vložiti zahtevek za revizijo. Dejstvo, da je med strankama en revizijski postopek že v teku, ne izključuje vložitve drugega zahtevka, saj bi to po vlagateljevem mnenju pomenilo zožitev pravic ponudnikov, ki po vložitvi enega zahtevka za revizijo ne bi uživali pravnega varstva vse do odločitve o zahtevku, kar pa je po mnenju vlagatelja v nasprotju z ZRPJN. Tudi peti odstavek 3. člena ZRPJN določa, da se postopek revizije izvaja po določbah tega zakona, določbe ZPP pa se uporabljajo le v primerih, če ta zakon ne določa drugače. Glede dovoljenosti vložitve zahtevka za revizijo pa prav ta zakon določa drugače, trdi vlagatelj, zaradi česar določbe 189. člena ZPP v postopku revizije ni moč uporabiti. Naročnik po mnenju vlagatelja tudi poenostavlja razlago 189. člena ZPP, ki onemogoča le to, da bi med strankama hkrati tekla dva pravdna postopka o istem zahtevku. Ta člen pa ne preprečuje, da med istima strankama hkrati obstoji več pravd, le zahtevka ne smeta biti ista, kar pa v tem primeru nista, navaja vlagatelj. Vložena zahtevka se nanašata na različni naročnikovi ravnanji, izvirata iz različnih dejanskih stanj in sta bila vložena v različnih fazah postopka.
Vlagatelj zahteva povračilo stroškov, ki so mu nastali s pritožbo, in sicer 2500 točk za sestavo pritožbe, 20 točk za obvestilo stranki in 20% DDV na odvetniške stroške.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo (z dne 10.11.2003) zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, saj po naročnikovem mnenju vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka, če je v isti stvari zoper isto stranko že predhodno sprožil drug revizijski zahtevek.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN, ki opredeljuje aktivno legitimacijo v postopku revizije, določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. ZRPJN torej za obstoj aktivne legitimacije kot ene izmed procesnih predpostavk zahteva dva elementa, ki morata biti izpolnjena kumulativno: obstoječi oz. (zaradi razlogov, ki so na strani naročnika) opuščeni interes za dodelitev naročila in nastanek oz. možnost nastanka škode. Vlagatelj je že v prejšnjih (razveljavljenih) postopkih oddaje javnega naročila oddal ponudbo, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa je dvignil razpisno dokumentacijo. S tem je nedvomno izkazal interes za dodelitev naročila, zaradi domnevno nezakonitega naročnikovega ravnanja, ki ga uveljavlja v zahtevku za revizijo, pa bi mu tudi lahko nastala škoda, zato je v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Naročnik je v obrazložitvi sklepa št. 9102/03 z dne 17.11.2003, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, svojo odločitev med drugim utemeljil tudi s sklicevanjem na tretji odstavek 189. člena ZPP, ki določa: "Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo." Citirana določba preprečuje, da bi se med istima strankama začela nova pravda glede istega zahtevka, da bi torej med istima strankama istočasno obstajalo več različnih pravd z identičnimi zahtevki. Glede na to, da ZRPJN ne ureja situacije, ko je v istem postopku oddaje javnega naročila vloženih več zahtevkov za revizijo s strani istega vlagatelja, je treba procesni institut litispendence, kot je opredeljen v tretjem odstavku 189. člena ZPP, v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN uporabiti tudi v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Določbe prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka zoper vsako ravnanje naročnika, zato ni mogoče razlagati, ne da bi pri tem upoštevali posledic, ki jih v primeru visečnosti pravde predvideva ZPP: v primeru, ko uveljavlja isti vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila zoper identično ravnanje naročnika v več različnih zahtevkih za revizijo, o katerih še ni pravnomočno odločeno, identične pravovarstvene zahtevke, je treba kasneje vložene zahtevke za revizijo zavreči. Vendar pa je treba pri presojanju o tem, ali so pravovarstveni zahtevki, ki jih ista oseba uveljavlja v različnih pravnih sredstvih, res identični, ločevati med tožbenim predlogom in dejansko podlago tožbenega predloga. O identiteti pravovarstvenih zahtevkov lahko pred pravnomočnostjo načeloma govorimo takrat, kadar so tožbeni predlogi isti, ne glede na to, če se opirajo na različno dejansko podlago.

Navedeno pomeni, da bi moral naročnik obravnavati vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 10.11.2003 v delu, v katerem je postavljen drug "tožbeni" predlog (v primerjavi s prvim zahtevkom za revizijo), zlasti v tistem delu, katerega podlaga so naročnikova ravnanja, ki so bila izvedena po vložitvi prvega zahtevka za revizijo oz. po izdaji sklepa Državne revizijske komisije o delni nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo - gre torej za tista naročnikova ravnanja, ki niso mogla biti zajeta v prvem zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija pripominja, da je meritorna obravnava zahtevka za revizijo v tem delu mogoča le ob izpolnjevanju vseh procesnih predpostavk, ki jih določa ZRPJN (naročnikova ravnanja pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo določata četrti odstavek 12. člena ZRPJN in 13. člen ZRPJN) ter da ima vsak vloženi zahtevek za revizijo, ne glede na njegovo dopustnost ali utemeljenost, v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN suspenzivni učinek vse do pravnomočno končanega revizijskega postopka oz. do morebitne izdaje sklepa Državne revizijske komisije o (delni ali popolni) nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo, pri čemer tak sklep, če je izdan, učinkuje le znotraj vsakokratnega revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbi zahteval povračilo stroškov, nastalih s pritožbo, in sicer 2500 točk za sestavo pritožbe, 20 točk za obvestilo stranki in 20% DDV na odvetniške stroške. Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, se v tem primeru smiselno uporabijo določbe ZPP. Prvi odstavek 154. člena ZPP določa: "Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške". Ker je vlagatelj s pritožbo uspel, je bilo potrebno na podlagi citirane določbe ZPP in Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003) vlagatelju priznati potrebne stroške, nastale s pritožbo, in sicer v višini 2000 odvetniških točk s pripadajočim davkom na dodano vrednost, skupaj torej 264.000,00 SIT.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??..

Natisni stran