018-269/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, v nadaljevanju: ZRPJN) po â??. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo pisarniške opreme za poslovne prostore na â??. in â??.. in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 16.09.2003 sprejel sklep, št. 7/2003-JN, o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo pisarniškega pohištva - nova oprema za â??. in â??.. Dne â??. je v Ur.l. RS, št. â??., pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za predmetno javno naročilo. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 27.10.2003 (ki ga je naročnik ponudnikom posredoval z dopisom, z dne 05.11.2003), je razvidno, da je naročnik prejel 6 pravočasnih ponudb.

Naročnik je dne 30.10.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 29.10.2003, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obvestila o oddaji javnega naročila je razvidno, da je ponudba vlagatelja nepravilna, saj predloženi obrazec BON1/P za podizvajalca â??., ki je bil zahtevan v točki 10.9.2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (v nadaljevanju: Navodil), ni ustrezen oziroma pravilen, ker ne vsebuje vseh strani.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 05.11.2003, v katerem navaja, da je naročnik kršil 75. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in 8. točko Navodil, s tem, ko mu v treh dneh po odpiranju ponudb (ki je bilo dne 27.10.2003) oziroma do dne 05.11.2003 ni posredoval zapisnika o odpiranju ponudb, pač pa mu je dne 03.11.2003 posredoval zgolj obvestilo o oddaji javnega naročila.
Vlagatelj zatrjuje, da naročnikova ugotovitev v obvestilu o oddaji javnega naročila, da je ponudba vlagatelja nepravilna, ne drži, saj je iz 3. točke Navodil razvidno, da je ponudba formalno pravilna, če vsebuje vse zahtevane elemente, katere pa je vsebovala tudi njegova ponudba. Sam BON1/P, podizvajalca â??.., je bil priložen kot fotokopija. Pri samem ogledu ponudbe na sedežu naročnika je bilo ugotovljeno, da nista bili kopirani 2. in 4. stran dokumenta, kar pa po mnenju vlagatelja ne more vplivati na samo pravilnost in ustreznost dokumenta. Dokument je le nepopoln, naročniku pa točka 10.6. Navodil omogoča, da od izvajalca zahteva originalno dokazilo in s tem potrditev verodostojnosti dokumenta. Vlagatelj poudarja, da ne gre za njegov dokument, pač pa za dokument podizvajalca â??â??, ki je bil zgolj kopija, originalni obrazec BON1/P pa se nahaja na sedežu vlagatelja.

Naročnik je z dopisom, št. 7/2003-JN-7021, z dne 06.11.2003 (vlagatelj ga je prejel dne 10.11.2003), vlagatelja pozval, naj v roku treh dni od prejema tega poziva predloži potrdilo o vplačilu takse, ki ga je le-ta posredoval z dopisom, z dne 11.11.2003.

Naročnik je sprejel sklep, z dne 14.11.2003, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Navedbi vlagatelja, da zapisnika o odpiranju ponudb ni prejel v predpisanem roku treh dni, naročnik ne ugovarja. Naročnik je zapisnik o odiranju ponudb vlagatelju posredoval s priporočeno pošto, z dne 05.11.2003, ko je nepravilnost ugotovil, ob tem pa dodaja, da bi vlagatelj zapisnik o odpiranju ponudb lahko prejel že tega dne po svoji predstavnici, ki se je tega dne pri naročniku zglasila zaradi vpogleda v ponudbo, vendar pa tega dokumenta ni želela prevzeti. Glede na to, da je naročnik to nepravilnost odpravil že pred prejemom zahtevka za revizijo in ker prejem zapisnika o odpiranju ponudb ni vplival na odločitev naročnika, saj vlagatelju zaradi te kršitve ni nastala nobena škoda, naročnik meni, da nepravočasno posredovanje zapisnika o javnem odpiranju ponudb ne more biti razlog za razveljavitev njegove odločitve oziroma postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
Glede navedbe vlagatelja, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena kot nepravilna, naročnik ugotavlja, da je bila v drugi alinei točke 10.9.2. v razpisni dokumentaciji postavljena zahteva, da mora ponudnik za svoje, v ponudbi navedene podizvajalce predložiti vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev, navedenih v točkah 10.6. in 10.7.. Podatek o finančnem stanju podjetja - BON1/P, ki ga izda Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, je bil določno zahtevan v 4. alinei točke 10.6.. Naročnik je ob pregledu ponudbe vlagatelja ugotovil, da le-ta ni vsebovala celotnega potrdila BON1/P, saj sta manjkali 2. in 4. stran, zato je ta dokument ocenil kot neustrezen in ponudbo kot nepravilno izločil iz nadaljnjega postopka. Dejstvo, da je bil predmetni dokument predložen kot fotokopija, na naročnikovo odločitev ni vplivalo, saj je naročnik predložitev zahtevanih dokazil v fotokopiji dopustil (točka 10.6. Navodil), fotokopija posameznega dokumenta pa je pravilna oziroma ustrezna le, če vsebuje celoten dokument, t.j. vse strani dokumenta. Glede na navedeno naročnik ne sprejema mnenja vlagatelja, da bi po določilu točke 10.6. Navodil lahko od vlagatelja zahteval originalno dokazilo in s tem potrditev verodostojnosti dokumenta. To določilo oziroma pravica naročnika je v Navodilu določena zato, da se v primeru dvoma verodostojnosti dokumenta, ki je bil predložen v fotokopiji, lahko zahteva vpogled originala, ne more pa se s pribavo originalnega dokumenta nadomestiti neustrezen dokument, ker bi to dejansko pomenilo spremembo ponudbe, s katero bi iz nepravilne naredili pravilno ponudbo, kar bi bilo nezakonito. Naročnik povzema, da ponudba vlagatelja ne obsega vseh zahtevanih dokumentov oziroma ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je naročnik utemeljeno ocenil kot nepravilno in izločil iz nadaljnjega postopka.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 18.11.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 21.11.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija se je najprej opredeljevala do vlagateljevega očitka, glede naročnikovega nepravočasnega posredovanja zapisnika o odpiranju ponudb. 75. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb najkasneje v treh dneh poslati zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom, ki so oddali ponudbe. Naročnik je tudi v 8. točki Navodil zapisal, da bo o odpiranju ponudb strokovna komisija vodila zapisnik, katerega bodo prejeli navzoči predstavniki ponudnikov takoj po odpiranju, ostali ponudniki, ki na odpiranju ne bodo prisotni, pa ga bodo prejeli po pošti najkasneje v treh dneh po odpiranju ponudb. Ne glede na to, da je naročnik naknadno v dopisu, z dne 05.11.2003, svojo napako priznal in vsem ponudnikom v prilogi tega dopisa posredoval zapisnik o odpiranju ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko spornega zapisnika ni posredoval pravočasno, kršil citirano določbo ZJN-1 in določbo 8. točke Navodil ter s tem kršil zakonsko postavljene roke in roke, ki si jih je postavil v razpisni dokumentaciji. Po mnenju Državne revizijske komisije pa navedeno ravnanje naročnika vendarle ne predstavlja takšne kršitve, ki bi vplivala na odločitev naročnika o izboru najugodnejšega ponudnika.

Glede vlagateljeve navedbe v zvezi z ugotovljeno nepravilnostjo njegove ponudbe iz razloga, ker obrazec BON1/P za podizvajalca â??â??. ne vsebuje vseh strani, Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni spora glede (ne)popolnosti spornega dokumenta, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo sam ugotavlja, da ponudbi ni bil priložen celoten obrazec BON1/P, pač pa zgolj fotokopije 1., 3. in 5. strani. Državna revizijska komisija je tako ugotavljala, ali je naročnik, skladno z določili ZJN-1 in lastnimi določili razpisne dokumentacije, upravičeno označil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno.

Osnovno pravilo v postopku oddaje javnega naročila je, da po poteku roka za predložitev ponudb le-teh ni dovoljeno spreminjati, dopolnjevati, iz nepravilne napraviti pravilno ali iz manj ugodne ponudbe narediti ugodnejšo. V fazi pregleda, vrednotenja in primerjave ponudb lahko naročnik zahteva (le) pojasnila od ponudnikov (prvi odstavek 54. člena ZJN-1). Naročnik mora pri tem paziti, da ne zahteva, dovoli ali ponudi kakršnekoli spremembe ponudbe, vključno s spremembo cene in take spremembe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredile ustrezno. Navedeno določilo je potrebno razumeti tako, da naročnik med postopkom pregledovanja in ocenjevanja ponudbe konkretnega ponudnika ne sme pozvati k dopolnitvi ponudbe s podatkom, ki ga ponudnik, kljub temu, da je bil le-ta izrecno zahtevan, ponudbi ni priložil.

Glede na naročnikovo zahtevo iz 10. točke Navodil (Seznam dokumentov, potrebnih za pravilnost ponudbe), kjer je naročnik zapisal, da se bo ponudba štela za pravilno, če bo ponudnik (med drugim) predložil, pod točko 10.6.: "Podatki o finančnem stanju podjetja: BON-1/P, ki ga izda Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.â??", Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva ponudba, ob upoštevanju določila točke 10.9.2. Navodil, kjer je določeno, da mora ponudnik v primeru, da nastopa s podizvajalci, predložiti vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev, navedenih v točkah 10.6. in 10.7. tudi za podizvajalce, ne izpolnjuje navedenega pogoja, določenega v 10.6. točki Navodil. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Iz 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pa izhaja, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Pravilna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje, priloženi ji morajo biti vsi zahtevani dokumenti, hkrati pa mora biti tudi pravilno izpolnjena. Ob opisanem je treba pritrditi navedbam naročnika in ugotoviti, da vlagateljeve ponudbe ne gre šteti za pravilno (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) in da jo je bilo treba zavrniti skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Postopek oddaje javnega naročila je namreč, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Naročniku s tem v zvezi niti ni bilo potrebno od vlagatelja zahtevati nikakršnih dodatnih pojasnil. Opozoriti gre, da celo v primeru, če bi mu vlagatelj naročniku naknadno dostavil manjkajoči dokument za svojega podizvajalca (česar naročnik od njega sicer ni zahteval), teh dokumentov in dokazil v nobenem primeru ne bi smel upoštevati, ker mu to prepoveduje določba 54. člena ZJN-1 (Dodatna pojasnila in dopustni popravki). V prvem odstavku 54. člena ZJN-1 je namreč izrecno zapisano, da naročnik, kot že navedeno, od ponudnikov ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, da bi naročnik, skladno z določilom točke 10.6. Navodil, lahko zahteval originalno dokazilo in s tem potrditev verodostojnosti dokumenta. Ob opisanem dejanskem stanju gre ugotoviti, da je naročnik na podlagi razpisnih pogojev, ob hkratnem spoštovanju načela enakopravnosti, ravnal povsem pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran