018-263/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo "Strokovnih podlag s področja upravljanja z vodami v â??." in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??.. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??..(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??..

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika, št. 35005-10/2003-8, z dne 08.09.2003, s katero je le-ta razveljavil javni razpis za predmetno javno naročilo.

2. Naročnik mora ponudniku â??â??, â??. ter ponudniku â??.., v 15 dneh od prejema tega sklepa posredovati obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je objavil javni razpis za izdelavo "Strokovnih podlag s področja upravljanja z vodami v â??.." v Uradnem listu RS, št. â?? z dne â??, pod številko objave Ob-â??... Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 14.07.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je izdal poročilo o oddaji javnega naročila, št. 35005-10/2003-8, z dne 05.08.2003, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje vlagatelja.

Podjetje â??â??.je z dopisom, št. 8K T60-02, z dne 11.08.2003, naročniku najprej posredovalo dopis: Reklamacija nepopolnega Poročila o oddaji javnega naročila, zatem pa je z dopisom, št. 8K T60-03, z dne 14.08.2003, od naročnika zahtevalo izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila.

Podjetje â??â??, je z dopisom, št. D/1961/2003, z dne 14.08.2003, od naročnika zahtevalo izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila, ki naj vsebuje tudi zapisnik o odpiranju ponudb, skladno z določbami 74. in 75. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).

Komisija naročnika je z dopisom, št. 35005-10/2003-8, z dne 08.09.2003, zaradi proceduralnih napak v postopku razveljavila javni razpis za predmetno javno naročilo. Komisija naročnika še zapiše, da bo razpis ponovljen in objavljen v prihodnjih številkah Uradnega lista RS.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, št. I-1020/03, z dne 19.09.2003, v katerem navaja, da je poročilo o oddaji javnega naročila prejel dne 08.08.2003. Ker nihče od ponudnikov zoper poročilo o oddaji javnega naročila ni vložil zahteve za revizijo, je odločitev o izbiri ponudnika po desetih dneh postala pravnomočna. Vlagatelj navaja, da je razveljavitev razpisa po pravnomočnosti poročila o oddaji javnega naročila nezakonita. Vlagatelj dodaja, da naročnik po pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika nima več rednega pravnega sredstva za razveljavitev celotnega postopka javnega naročila in objave novega javnega razpisa v isti zadevi, saj niti ZJN-1 niti ZRPJN ne poznata izrednih pravnih sredstev kot je obnova postopka. Smiselno bi lahko šteli navedeno odločitev naročnika za obnovo postopka po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002; v nadaljevanju: ZPP), na katerega napotuje ZRPJN, vendar omenjena odločitev ne izpolnjuje zahtev iz ZPP-ja, ki taksativno našteva obnovitvene razloge, kateri morajo biti tudi obrazloženi in dokazani.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi ter da se odločitev naročnika za ponovitev javnega razpisa: "Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami" razveljavi in izvrši odločitev naročnika o oddaji javnega naročila vlagatelju, št. 35005-10/2003-8, z dne 05.08.2003.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo naslovil dopis, št. I-1159/03-čs, z dne 22.10.2003, s katerim obvešča, da od naročnika ni prejel nobenega odgovora na vložen zahtevek za revizijo, zato skladno z določilom drugega odstavka 16. člena ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. NVD-1183/03-1834, z dne 14.11.2003, skladno z določbo drugega odstavka 17. člena ZRPJN, zaprosila za odstop relevantne dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila, katero je le-ta posredoval z dopisom, št. 35003-10/2003-08 DZ/DV, z dne 13.11.2003 (Državna revizijska komisija je dopis prejela dne 17.11.2003).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V zvezi z naročnikovo razveljavitvijo javnega razpisa za predmetno javno naročilo Državna revizijska komisija opozarja, da mora naročnik v primeru, da ne more oziroma ne želi opraviti izbire, postopati skladno s kogentnimi določbami ZJN-1, ki natančno določajo primere, ki takšno ravnanje dopuščajo kot možno, vendar možnosti zanj omejujejo. ZJN-1 na primer tako v drugem odstavku 25. člena določa, da če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila. ZJN-1 dalje določa, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrne, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe (76. člen ZJN-1). Državna revizijska komisija opozarja, da tudi v primeru pravilnih ponudb, njihove zavrnitve ZJN-1 ne prepoveduje. Tako zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe (in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom). Za takšne primere pa ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. 77. člen ZJN-1 med drugim določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh (pravilnih) ponudb (nepravilne se izločijo že na podlagi 76. člena ZJN-1) pisno utemeljiti ter posebej natančno navesti razloge za zavrnitev in o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike.

Naročnik očitno ni ravnal po določilu drugega odstavka 25. člena ZJN-1, ugotoviti pa gre, da prav tako ni mogoče slediti (morebitnim) razlogom za zavrnitev vseh ponudb po 77. členu ZJN-1, saj lahko naročnik zavrne vse ponudbe zgolj v postopku sprejemanja odločitve o dodelitvi javnega naročila. Na to navaja tudi sistemska umestitev določbe tega člena, in sicer v poglavje 2.12 Oddaja naročila. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da lahko naročnik po sprejemu odločitve o dodelitvi javnega naročila svojo odločitev spremeni le v postopku pravnega varstva, t.j. v primeru vloženega zahtevka za revizijo. Naročnik brez izrecno vloženega pravnega sredstva svoje odločitve tako ne more samostojno spremeniti.

Ratio 10 dnevnega roka, od prejema odločitve o dodelitvi javnega naročila do njegove pravnomočnosti (v konkretnem primeru od prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila), ni, da lahko naročnik že sprejeto odločitev ex offo spremeni, razveljavi, odpravi, ipd., pač pa je določena z namenom (eventualne) vložitve zahtevka za revizijo zainteresiranega ponudnika.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila navedbi vlagatelja, da je naročnikova odločitev o razveljavitvi javnega razpisa za predmetno javno naročilo nezakonita. Iz navedenih razlogov se Državna revizijska komisija tudi ni spuščala v presojo pooblastil komisije naročnika za izdajo meritornih aktov naročnika.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Ponudnika â??â?? ter â??â??, sta od naročnika pravočasno zahtevala izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila, katerega pa jima naročnik ni posredoval, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 79. člena ZJN-1. Za presojo objektivnosti ugotovitev oziroma vrednotenja ponudb glede pravilnosti odločitve, vsebovane v poročilu o oddaji javnega naročila, je na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran potrebno navesti podatke, ki so osnova za takšne ugotovitve oziroma vrednotenje. Ker je glavni namen meril za izbiro najugodnejše ponudbe, da na eni strani zagotovijo pravilno vrednotenje ponudb in izbiro najugodnejše ponudbe s strani naročnika, na drugi strani pa možnost preveritve pravilne uporabe meril ter izbire najugodnejše ponudbe s strani zainteresiranega ponudnika, je naročnik dolžan posredovati ponudniku, ki to zahteva, vse podatke, ki jih je uporabil kot osnovo pri ocenjevanju ponudb. Smiselno enako velja tudi za ugotovitve o pravilnosti ponudb skladno s postavljenimi pogoji.

Ponudnik lahko namreč (pogosto šele) na osnovi obrazloženega obvestila o oddaji naročila ugotovi, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo, ali pa se bo zadovoljil zgolj z informacijami o oddaji javnega naročila. Obrazloženo obvestilo mora naročnik izdati najkasneje v 15 dneh od prejema tega sklepa (arg. drugega odstavka 79. člena ZJN-1), zoper obrazloženo obvestilo pa imata ponudnika â??â?? in â??.., v 10 dneh od njegovega prejema možnost vložiti zahtevek za revizijo (arg. prvega odstavka 12. člena ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija še opozarja, da ravnanje naročnika, ko le-ta o zahtevku za revizijo ne odloči v roku iz 16. člena ZRPJN, predstavlja prekršek po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZRPJN.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran