018-260/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sanacijo poškodb na levi brežini Savinje na odseku Savinje od km 34.660 do km 35.320 (na dolžini 660 m), na podlagi vloženega zahtevka za revizijo â??â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Izvedencu gradbene stroke se za pripravo izvedenskega mnenja izplača znesek v višini 56.471,00 SIT. Del vplačanega predujma v višini 143.529,00 SIT se vrne vlagatelju na transakcijski račun â??â??..

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.08.2003 sprejel sklep, št. 400-01-15/2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila za sanacijo poškodb na levi brežini Savinje na odseku Savinje od km 34.660 do km 35.320 (na dolžini 660 m). Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??.., pod številko objave Ob-â??.., objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 29.10.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 400-01-15/2003, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo izbral podjetje â??â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.10.2003, od naročnika zahteval predložitev obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. Naročnik je z dopisom, št. 400-01-15/2003, z dne 10.10.2003, vlagatelju posredoval zahtevano obrazloženo obvestilo.

Vlagatelj je dne 24.10.2003 vložil zahtevek za revizijo v katerem zahteva, da se zaradi zavajajoče razpisne dokumentacije v celoti razveljavi predmetno javno naročilo ter da naročnik v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila pripravi takšno razpisno dokumentacijo, ki bo omogočala vsem ponudnikom enake pogoje pri pripravi ponudbe. Vlagatelj v obrazložitvi navaja, da je pripravil ponudbo na podlagi navodil in popisa del s količinami in ponudbenega predračuna, ki mu ga je posredoval naročnik. Vlagatelj dodaja, da si je tudi ogledal stanje v naravi, da je lahko ocenil stroške na dostopni poti in organizacije gradbišča, preveril vire materialov (kamnolom) ter tako pripravil predračun in izračunal ponudbeno ceno. Vlagatelj nadaljuje, da na podlagi obrazloženega obvestila in vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta v svoji ponudbi navedel neobičajno nizko ceno. Proračunska postavka 3.2. "dobava in vgraditev lomljenca debeline 60 - 80 cm v zavarovanje brežine, poraba lomljenca" namreč zajema v vlagateljevem ponudbenem predračunu 42 %, v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika pa 34 % celotne ponudbene vrednosti, iz česar izhaja, da je to ključna postavka v ponudbenem predračunu. Vzrok tako velike razlike je cena na enoto, ki znaša pri vlagatelju 4.581,99 SIT/m3, pri izbranemu ponudniku pa 2.963,11 SIT/m3. Vlagatelj dodaja, da je iz analize cen ugotovil, da je cena v okviru postavke 3.2. "dobava in vgraditev lomljenca debeline 60 - 80 cm v zavarovanje brežine, poraba lomljenca" nesorazmerno nizka. Pri ogledu struge Savinje je vlagatelj ugotovil, da je v brežini že vgrajenih približno 60 % razpisanih količin lomljenca. V postopku oddaje javnega naročila pa ponudniki na navedeno dejstvo niso bili opozorjeni. V projektu, ki je bil revidiran je bilo navedeno, da je ves lomljenec potrebno dobaviti, ne pa da ga je približno 60 % že na gradbišču in da ga je naročnik izvajalcu vzdrževalnih del (izbrani ponudnik) verjetno že enkrat plačal. Ker je bila razpisana oddaja del po sistemu ključ v roke, ne pa po sistemu fiksnih cen in dejanskih količin, so imeli ponudniki zaradi zavajajoče projektne in razpisne dokumentacije neenakopraven položaj, pri oddaji tako razpisanih del izbranemu ponudniku pa bi lahko prišlo do dvakratnih plačil. Iz navedenega sledi, da je bila razpisna dokumentacija pomanjkljivo pripravljena in ni ustvarila okoliščin, ki bi vsem ponudnikom zagotavljale enake možnosti.

Naročnik je s sklepom, št. 400-01-15/2003, z dne 03.11.2003, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi navaja, da so vlagateljeve navedbe o pomanjkljivo pripravljeni in zavajajoči razpisni dokumentaciji glede na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. Vlagatelj namreč po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Naročnik dodaja, da je v 9. točki navodil ponudnikom, ki so sestavni del razpisne dokumentacije navedel, da mora biti ponudbena cena narejena na osnovi ogleda terena, pregleda tehnične/projektne dokumentacije (ki je na vpogled pri naročniku) ter izvlečka tehnične/projektne dokumentacije s popisom del in količinami (ki je sestavni del razpisne dokumentacije) in na osnovi cen na enoto, ki jih določi ponudnik. V isti točki navodil ponudnikom je nadalje določeno, da se pri pripravi ponudbe upošteva, da je ponudnik pred oddajo svoje ponudbe natančno ogledal gradbišče in okolico, da se je predhodno seznanil z geotehničnimi, hidrološkimi in drugimi podatki, da se je seznanil z obstoječimi cestami in ostalimi dostopnimi potmi, da je spoznal vse bistvene elemente, ki lahko vplivajo na organizacijo gradbišča, da je preizkusil in kontroliral vse obstoječe vire za oskrbo z materialom ter vse ostale okoliščine, ki lahko vplivajo na izvedbo del. Upošteva se, da se je ponudnik pred oddajo svoje ponudbe seznanil z vsemi predpisi in zakoni glede plačila taks, davkov in ostalih dajatev v RS, da je v celoti proučil dokumentacijo, da je prišel do vseh potrebnih podatkov, ki vplivajo na izvedbo del ter na podlagi vsega tega tudi pripravil ponudbo. Naročnik nadaljuje, da so glede na dejstvo, da si je vlagatelj že ob pripravi ponudbe ogledal stanje v naravi (navedeno namreč vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo), vlagateljeve navedbe toliko bolj prepozne in neutemeljene.

Glede vlagateljeve navedbe, da naj bi bila ponudbena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka, naročnik navaja, da je odločitev o tem, ali je ponujena cena neobičajno nizka v njegovi pristojnosti, kot to določa 53. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Neobičajno nizka cena je skladno z 10. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 tista cena, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. šele v tem primeru ZJN-1 nalaga naročniku, da mora pred zavrnitvijo ponudbe z neobičajno nizko ceno zahtevati podrobnejšo pisno obrazložitev posameznih sestavin ponudbene cene. Nizka cena sama po sebi ni nedovoljena, ampak mora biti posledica neopravičljivih okoliščin, kot so na primer omejevalni sporazumi, zlorabe prevladujočega položaja in nelojalna konkurenca. Naročnik dodaja, da glede na dejstvo, da dobro pozna razmere v gradbeni dejavnosti, mu ponujena cena izbranega ponudnika ni v ničemer zbudila dvoma.

Naročnik tudi zavrača vlagateljeve očitke, da naj bi bil lomljenec, ki naj bi se nahajal na gradbišču, že plačan izbranemu ponudniku, iz česar naj bi izhajalo, da izbrani ponudnik že opravlja dela, ki so predmet tega javnega naročila. Naročnik navaja, da je postopek oddaje predmetnega javnega naročila pričel, ko so bili izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje 15. člen ZJN-1. Sam postopek oddaje javnega naročila je tekel skladno z določbami ZJN-1 in z ostalimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, vsa dokumentacija o oddaji javnega naročila pa je pri naročniku tudi ustrezno dokumentirana. Naročnik nadaljuje, da je zavarovanje brežin na območju Vrbja bilo izvedeno leta 1991. V obdobju od leta 1991 do leta 2001 se je dno Savinje na obravnavanem odseku poglobilo v povprečju za 1m. Zaradi poglobitve dna in nevezanega stika obloge s skalno podlago so visoke vode Savinje odnesle spodnji del kamnite obloge in ustvarile večje erozijske zajede po brežini. Skale iz porušenega dela zavarovanja ležijo delno ob porušeni brežini, delno pa nizvodno proti Kasazam. Glavnina poškodb je nastala do leta 1998, po letu 2000 pa je stanje na območju Vrbja nespremenjeno. Obstoji nevarnost, da ob visokih vodah daljše povratne dobe Savinja poruši nezaščitene brežine in visokovodni nasip in poplavi naselja Vrbje, Dobriša vas, Petrovče in kmetijske površine vključno z zahodnim delom Celja med savinjsko železnico in Savinjo. V razpisni dokumentaciji in projektu PZI je predvidena dograditev površine na vodno stran z dosipavanjem kamnolomskega materiala, izdelavo nove obloge in izdelavo temelja obloge iz skal (d = 1,5m) v betonu. V profilih je posneta dejanska oblika prečnih prerezov vključno z še obstoječo kamnito oblogo. To oblogo je mogoče videti tudi z vrha brežine oziroma nasipa. Glede vlagateljeve domneve, da je del materiala že na lokaciji, naročnik meni, da se to nanaša na tista mesta, kjer brežina ni bila v celoti erodirana in so še vidni ostanki v preteklosti izvedene regulacije in izvedenega zavarovanja z lomljencem v gornjem delu brežine. Ker pa projektna rešitev predvideva zasipavanje globokih zajed, ki so skoraj že prebile teren, ki ločuje korito Savinje od obstoječega ribnika Vrbje, je predvideno dosipavanje in formiranje nove brežine s hidravlično ugodnejšo krivino, tako da se ostanki starega zavarovanja ne porušijo, pač pa se z zasipom globokih erodiranih delov s kamnolomsko jalovino nato na celotnem potezu izvede zavarovanje brežine po projektu. Opisani način sanacije vodotoka je bil razviden iz posredovane razpisne dokumentacije in je bil vlagatelju znan že ob pripravi ponudbe.

Naročnik dodaja, da je tudi vlagateljev očitek, da bi morala biti dela razpisana po sistemu fiksnih cen in dejanskih količin in ne po načelu ključ v roke, neutemeljen. Ponudnik zaradi takega sistema oddaje razpisanih del v ničemer niso bili v neenakopravnem položaju, saj je bila vsem zainteresiranim ponudnikom posredovana identična razpisna dokumentacija, vsi ponudniki pa so imeli tudi možnost vpogleda v tehnično/projektno dokumentacijo. Da bo z izbranim ponudnikom sklenjena pogodba po sistemu ključ v roke je bilo ravno tako znano vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, saj je bil vzorec pogodbe sestavni del razpisne dokumentacije.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema njegove odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 07.11.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponovno opozarja, da je izvedel dodatni ogled struge Savinje ter da je zaradi ugotavljanja že vgrajenih količin lomljenca moral odkopavati rušo. V razpisni dokumentaciji ni bilo predvideno, da se bo obstoječi lomljenec kar zasul s kamnolomsko jalovino ter da se bo nato izvedlo novo zavarovanje. Tak način izvedbe v razpisni dokumentaciji ni bil predviden, hkrati pa predstavlja neracionalno rabo proračunskih sredstev.

Naročnik je z dopisom, št. 400-01-15/2003, z dne 11.11.2003, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo Državni revizijski komisiji, ki ga je prejela dne 13.11.2003.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-260/03-21-1874, z dne 20.11.2003, v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ki določa subsidiarno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št.26/99, 12/03; v nadaljevanju: ZPP), vlagatelja na podlagi 152. člena ZPP pozvala, da predloži predujem za izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke, v višini 200.000,00 SIT.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.11.2003, Državni revizijski komisiji posredoval kopijo potrdila iz katerega je razvidno, da je v predpisanem roku in zahtevani višini vplačal predujem za izvedbo dokaza.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-260/03-21, z dne 27.11.2003, na podlagi 245. člena ZPP, izvedenca gradbene stroke â??â??, zaprosila za izvedensko mnenje o tem ali iz določb razpisne dokumentacije izhaja, da gre v konkretnem primeru za izdelavo nove brežine, v katero je potrebno vgraditi nov lomljenec po celotnem profilu brežine ali pa je na podlagi razpisne dokumentacije mogoče sklepati, da gre za izdelavo nove brežine ob upoštevanju dejanskih razmer, ki pa ne zahtevajo vgraditve novega lomljenca po celotnem profilu brežine.

Izvedenec gradbene stroke je dne 05.12.2003 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano mnenje.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-260/03-21-1973, z dne 08.12.2003, ter z dopisom, št. 018-260/03-21-1974, z dne 08.12.2003, vlagatelju in naročniku v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZPP posredovala pridobljeno izvedensko mnenje ter ju obvestila, da bo skladno z drugim odstavkom 20. člena ZRPJN o zahtevku za revizijo odločila v roku 15 dni od prejema izvedenskega mnenja.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je razpisna dokumentacija pomanjkljivo pripravljena in zavajajoča, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri izdelavi razpisne dokumentacije v delu, ki je predmet spora, ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Državna revizijska komisija je dolžna uvodoma ugotoviti ali je utemeljeno naročnikovo stališče, da je vlagatelj v delu, ki se nanaša na zatrjevanje pomanjkljive in zavajajoče razpisne dokumentacije, "prekludiran glede pritožbe". Določba petega odstavka 12. člena ZRPJN se namreč glasi: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem primeru utemeljuje diskriminatornost razpisne dokumentacije s podatki, ki jih je pridobil šele z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika (ponudbena cena postavke 3.2. "dobava in vgraditev lomljenca debeline 60 - 80 cm v zavarovanje brežine, poraba lomljenca"), zato se ni mogoče strinjati z naročnikom, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu, glede na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, prepozen.

Tako vlagatelj zatrjuje, da je pri ogledu struge Savinje ugotovil, da je v brežini že vgrajenih približno 60 % razpisanih količin lomljenca, na kar pa ponudniki v postopku oddaje javnega naročila niso bili opozorjeni, zato so bili v neenakopravnem položaju. Naročnik pa zatrjuje, da projektna rešitev predvideva zasipavanje globokih zajed z dosipavanjem in formiranjem nove brežine s hidravlično ugodnejšo krivino, tako da se ostanki starega zavarovanja ne porušijo, pač pa se z zasipom globokih erodiranih delov s kamnolomsko jalovino nato na celotnem potezu izvede zavarovanje brežine po projektu. Navedeni način sanacije vodotoka naj bi bil razviden iz posredovane razpisne dokumentacije in vlagatelju znan že ob pripravi ponudbe.

Državna revizijska komisija je o spornem vprašanju pridobila izvedensko mnenje, ki je povzeto v nadaljevanju: "Trditev vlagatelja o njegovem neenakopravnem položaju zaradi domnevno nepopolne tehnične in razpisne dokumentacije, iz katere ni jasno razvidno kako se bodo dela izvajala, je neutemeljena predvsem iz sledečih razlogov.

Že v samem naslovu javnega naročila kakor tudi naslovu tehnične in razpisne dokumentacije je navedeno, da gre za "Sanacijo poškodb â??" in ne za novogradnjo brežin kakor je domnevno napačno razumel vlagatelj.
Termin "sanacijo poškodb brežin" je naročnik tudi dosledno uporabljal v projektni dokumentaciji št. projekta 52/2001 - A, št. načrta/Mapa: 52/2001 - A:
- Tehnični opis, str. 3, kjer opisuje do kam segajo "poškodbe brežine" kako napraviti "zasip poškodb" in na njem kamnito zavarovanje.
- V Popisu del razpisne dokumentacije je v poglavju 2,0 zemeljska dela v točki 6 navedeno, da se odpadni kamnolomski material vgrajuje v "poškodovane brežine".
- V detajlu zavarovanja je navedeno, da se "poškodovana brežina"â?? Enako je navedeno v karakterističnih profilih P32AJ km 35,0+5,48 in P40A km 34,8+13,51.

V razpisni dokumentaciji, v točki 9 Navodil ponudnikom (priloga B k razpisni dokumentaciji), je naročnik zahteval natančen ogled terena gradbišča in okolice, pregled tehnične dokumentacije in ponudbo po sistemu "ključ v roke".
Predpostaviti je, da je vlagatelj ob izpolnjevanju pogojev razpisa, med katerimi so tudi usposobljenost, reference itd., dovolj izkušen, da bi s skrbnim ogledom dokumentacije, lokacije bodočega gradbišča in ostalih razmer, ne smel biti v dvomih kakšne so zahteve javnega razpisa, tem bolj ker je imel tudi možnost nejasnosti, v postopku priprave ponudbe tudi z naročnikom razčistiti.

Vlagatelj je v pismu z dne 07.11.2003 v katerem od Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje zahteval nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, kakor tudi v zahtevku za revizijo št. I - 1181/03 z dne 24.10.2003 navedel, da so "ob analizi domnevno nesorazmerno nizke cene izbranega ponudnika, izvedli dodatni ogled struge Savinje in da so mogli odkopati rušo, zaradi ugotavljanja že vgrajenih količin lomljenca". Ta navedba potrjuje, da bi vlagatelj, ta temeljiti ogled struge Savinje lahko opravil že pred oddajo ponudbe, tako kot je naročnik v razpisni dokumentaciji tudi zahteval in ne šele po izvršeni naročnikovi izbiri najugodnejšega ponudnika. V prej navedenem pismu z dne 07.11.2003 je vlagatelj tudi napačno citiral naročnikovo navedbo v Sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo št. 400 - 01 - 15/2003 z dne 03.11.2003. Naročnik je na strani 4 tega sklepa (zgoraj) navedel, da se tudi v hidravlično ugodnejši krivini izvede na celotnem poteku krivine, zavarovanje brežine "po projektu" in ne, kot to trdi vlagatelj, da se bo "â?? izvedlo novo zavarovanje", kar kaže, da vlagatelj v iskanju opornih točk za svoj zahtevek za revizijo, prilagaja citate in natečajne dokumentacije.

Iz vsega navedenega sledi, da je mogoče iz razpisne dokumentacije in po izvršenem temeljitem ogledu lokacije razpisanih del nedvoumno jasno ugotoviti, da pri razpisanem javnem naročilu, ne gre za vgraditev lomljenca po celotni brežini Savinje, na razpisanem odseku, ampak za sanacijo delov brežine, ki je porušena. V razpisni dokumentaciji zahtevani in od strani vlagatelja izvršen, sicer prepozen, ponovni temeljit ogled, to potrjuje."

Državna revizijska komisija je v celoti sledila izvedenskemu mnenju glede jasnosti razpisne dokumentacije, in sicer da iz razpisne dokumentacije izhaja, da pri razpisanem javnem naročilu ne gre za vgraditev lomljenca po celotni brežini Savinje, ampak za sanacijo delov brežine, ki je porušena, zato je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel neobičajno nizko ceno, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da 53. člen ZJN-1 v prvem odstavku določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni." V 53. členu ZJN-1 je določeno ravnanje naročnika v primeru, da ugotovi neobičajno nizko ponudbeno ceno. Naročnik lahko torej uporabi določbo 53. člena ZJN-1 šele potem ko je ugotovil, da katera izmed ponudb vsebuje neobičajno nizko ceno, torej takšno ceno, ki pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila (10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Naročnik ponudbe s takšno ceno ne sme vnaprej izločiti, ampak mora najprej ugotoviti razloge za takšno ceno. Namreč, zgolj nizka cena ni nujno prepovedana. Na prenizko ceno se je potrebno odzvati le tedaj, če je nizka zaradi določenih razlogov (zloraba prevladujočega položaja, nelojalna konkurencaâ??). V konkretnem postopku oddaje javnega naročila naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ni prišel do sklepa, da gre za neobičajno nizko ponudbeno ceno in da ni mogoče predmeta javnega naročila realizirati za ponujeno ceno. Glede na navedeno dejstvo, naročnik tudi ni bil dolžan ravnati v skladu z določbami 53. člena ZJN-1. Ob tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da je ugotavljanje morebitnih dejanj, ki omejujejo konkurenco v pristojnosti Urada za varstvo konkurence.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v skladu z 152. členom ZPP predložil predujem za izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke, v višini 200.000,00 SIT. Glede na predujem stroškov izvedenstva v višini 56.471,00 SIT se del neporabljenega predujma v višini 143.529,00 SIT vrne vlagatelju na transakcijski račun â??â?? Navedena odločitev Državne revizijske komisije izhaja iz določb 22. člena ZRPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran