018-258/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje skrbništva in vodenje evidence za stanovanja in garaže v lasti RS, v upravljanju â??.. in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??.., z dne â??.., pod št. objave Ob-â??., objavil javni razpis za opravljanje skrbništva in vodenje evidence za stanovanja in garaže v lasti RS, v upravljanju â??...
Vlagatelj je dne 01.10.2003, še pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila, vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 30.09.2003) v katerem navaja, da je postopek obravnavanega javnega naročila pripravljen v nasprotju s temeljnimi načeli Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), saj naj bi naročnik pri pripravi razpisnih pogojev kršil eno od temeljnih načel zakona, to je načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Kriteriji ocenjevanja so pripravljeni tako, da omogočajo izigravanje razpisa in s tem ZJN-1 in temeljna načela. Prej opisano se je izkazalo na odpiranju ponudb, ko je eden izmed ponudnikov pri posameznih razpisnih postavkah svoje delo ovrednotil zgolj simbolično, da zadosti formalnostim. Tako izigravanje mu je bilo omogočeno z razpisnimi pogoji, ki so za posamezno opravilo predvidela točkovanje z visokim številom točk. Tako je eden izmed ponudnikov za ponujene storitve pod točko II a. - II d. in točke III c. - III. f postavil ceno 1,2 SIT za posamezno opravilo, kar kaže na izrazit namen izigravanja namena razpisa in zakona. To je nepoštena cena, saj je na prvi pogled in že laiku jasno, da ne pokriva niti osnovnih stroškov in kaže na to, da je bila postavljena izključno zaradi zadostitve razpisnim formalnostim. Vlagatelj pripominja, da formule uspeha v razpisnih pogojih ni bilo težko odkriti, vendar je bila stvar poštenega ravnanja vsakega ponudnika, ali jo bo izkoristil.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-272/2003-8, z dne 01.10.2003, vlagatelja pozval naj v roku 3 dni zahtevek za revizijo dopolni in vroči v skladu z ZRPJN.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.10.2003 naročnika zaprosil, naj mu sporoči s čim naj dopolni revizijski zahtevek. Istočasno je vlagatelj posredoval potrdilo o plačilu takse.

Naročnik je vlagatelju z dopisom št. 404-08-308/2003-3, z dne 07.10.2003, odgovoril naj revizijski zahtevek dopolni z nazivom vlagatelja in kontaktno osebo ter z dejstvi in dokazi, s katerimi se dokazujejo kršitve.

Vlagatelj je dne 10.10.2003 zahtevek za revizijo dopolnil. Vlagatelj je navedel, da morajo biti merila v skladu s 50. členom ZJN-1 opisana in ovrednotena, da ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila ter da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. V predmetnem naročilu je naročnik vnaprej določil faktor ocenjevanja posameznih postavk javnega naročila tako, da je pri postavkah, za katere je zahteval navedbo cene določil ponder, kar matematično pomeni, da je ponudnik, ki je za posamezno postavko ponudil neobičajno nizko ceno pridobil veliko število točk.
Cena 1 SIT brez DDV oz. 1,2 SIT z DDV je neobičajno nizka cena in bi morala pri naročniku vzbuditi dvom v možnost izvedbe javnega naročila. Takšna cena je bila po mnenju vlagatelja ponujena zato, da zadosti formalnem pogojem razpisa in da izkoristi zgoraj opisan način ocenjevanja. To pomeni, da je na ta način ponujena cena nepoštenemu ponudniku prinesla visoko število točk in da je bil le-ta lahko izbran kot najugodnejši, čeprav je za postavki, ki pomenita pretežni in poglavitni del razpisa, ponudil zelo visoke cene. Takšen način ocenjevanja tudi ni skladen z predvidenim načinom vrednotenja, pri čemer naj bi cena imela 80% težo ostala merila pa 20% težo. Nepošteni ponudnik si bo na ta način kljub visoki (skupni) ceni v primerjavi s ponudnikom z najnižjo (skupno) ceno (razmerje med ponudnikom â??. in ponudnikom â??.. je več kot 3:1), glede na opisano, pridobil takšno število točk, da bo na javnem razpisu uspel in to kljub temu, da je ponudil najvišjo ceno. To pa pomeni, da cena ne predstavlja 80% teže vseh postavljenih meril.
Vlagatelj predlaga, da naročnik po potrebi pozove vlagatelja k ustni obrazložitvi stališč ter hkrati predlaga, da od ponudnika â??.., pridobi dodatno obrazložitev postavljenih cen.

Naročnik revizijski zahtevek zavrača kot neutemeljenega (sklep št. 404-08-308/2003-6, z dne 22.10.2003) in navaja, da so bila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji merila ovrednotena in opisana tako, da ne dopuščajo diskriminatornega obravnavanja ponudnikov. Naročnik je v celoti preveril vse kriterije in merila v postopku ocenjevanja ter vse ostale zahteve, ki jih je postavil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila in ugotovil, da je predmetni postopek izvajal skladno z razpisanimi pogoji.
Skladno z ZJN-1 lahko naročnik v primeru velikega odstopanja cen navzgor ali navzdol preveri in zahteva podrobno obrazložitev cene. Naročnik ugotavlja, da je pri istovrstnem blagu ali storitvi, razkorak v nivoju cen lahko opredeljen kot nelojalna konkurenca, kar pa je predmet obravnave Urada za varstvo konkurence in ni v pristojnosti naročnika. Kljub navedeni ugotovitvi, bo naročnik pri vseh ponudnikih, ki so ponudili prenizko ceno zahteval podrobno obrazložitev.
Kot je razvidno iz ponudbenih cen, je ponudnik, ki je po (neuradni) analizi dosegel najvišjo skupno oceno podal visoko ceno prav na poziciji, ki ima največji ponder in si je s tem v veliki meri poslabšal oceno v izboru. Zaradi prerazporeditve stroškov v strukturi pa je bil na drugih elementih ugodnejši in je dosegel boljše ocene. Naročnik nima pravne podlage, da bi zaradi prerazporeditve stroškov izločil ponudnika, ki je sicer ob kalkulaciji celotnih stroškov v izvedbi povsem primerljiv, v odvisnosti od obsega dejanskega naročila v izvajanju z ostalimi ponudniki.
Naročnik ugotavlja, da vlagatelj navaja tudi nekaj elementov, ki pa z izvedbo javnega razpisa nimajo neposredne povezave in ne morejo biti predmet obravnave v postopku oddaje javnega naročila.
Naročnik navaja, da so vsi ponudniki izpolnili, podpisali ter žigosali vse zahtevane izjave in priloge ter s tem jamčijo za celotno izvedbo javnega naročila. Na podlagi prejete ponudbene dokumentacije vseh štirih ponudnikov naročnik nima pravne podlage za vnaprejšnjo izločitev katerega izmed ponudnikov ob dejstvu, da so vsi zahtevani dokumenti, izjave in priloge predloženi skladno z zahtevami v razpisu.
Naročnik na koncu še ugotavlja, da je obravnavani postopek oddaje javnega naročila izvajal tako skladno z ZJN-1 kot tudi v skladu z postavljenimi razpisnimi pogoji.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.10.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 07.11.2003 (z dopisom št. 404-08-272/2003-10, z dne 06.11.2003), Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v obravnavanem revizijskem zahtevku trdi, da je naročnik eno izmed meril za ocenjevanje ponudb oblikoval tako, da omogoča izigravanje razpisa, ZJN-1 in s tem temeljna načela (načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev) in/ali, da je naročnik z določitvijo ponderjev (teže) posameznim postavkam (v okviru merila cene) omogočil ponudnikom, da so lahko ponudili neobičajno nizke cene.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je zgoraj naveden vlagateljev očitek (zgolj) pavšalen. Vlagatelj v ta namen namreč ni ponudil nikakršnih dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), s katerimi bi se morebitna kršitev naročnika lahko dokazala oziroma na podlagi katerih bi naročnik in/ali Državna revizijska komisija lahko preverila njegovo navedbo. Vlagatelj se pri tem sklicuje zgolj na kršitev enega izmed temeljnih načel javnega naročanja, to je na kršitev 4. člena ZJN-1 in pavšalno navaja, da je ovrednotenje posameznih postavk in/ali storitev v okviru merila cena omogočalo oddajo ponudb z neobičajno nizkimi cenami.

ZJN-1 v 4. členu določa, da mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. V zvezi s temeljnimi načeli je Državna revizijska komisija že večkrat sprejela stališče, da temeljna načela javnega naročanja niso neposredno uporabljiva, ampak zavezujejo šele preko posameznih pravil ZJN-1, v katerih so slednja konkretizirana. Temeljna načela so v konkretnih pravilih zakona opredeljena različno, odvisno od namena, ki mu ta pravila sledijo. Trditev o kršitvi določenih temeljnih načel, brez navedb o kršitvah posameznih določb ZJN-1, tudi ni mogoče neposredno preveriti. Kot to velja za vsa temeljna načela javnega naročanja, tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ni neposredno zavezujoče pravno pravilo temveč je namenjeno predvsem razumevanju prava javnih naročil, postavlja enega izmed njegovih ciljev ter je ena izmed podlag pri interpretiranju neposredno zavezujočih pravil zakona. Na ta način pravno pravilo ni utesnjeno s konkretno pravno normo, temveč ga omejuje, odpira in vodi temeljno načelo. Z revizijo postopkov javnega naročanja je po ZRPJN zagotovljeno pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil, v katerem Državna revizijska komisija na vlagateljev predlog in v mejah vlagateljevega revizijskega zahtevka presoja, ali je naročnik ravnal po pravilih zakona, ki določa pogoje in postopek za oddajo javnega naročila in po pravilih o pravnem varstvu. Vlagatelj v obravnavanem primeru sicer zatrjuje, da merilo "cena" ne zagotavlja gospodarnosti in učinkovitosti porabe proračunskih sredstev in da vrednotenje le-tega omogoča ponudbo (pre)nizkih cen, vendar pa za takšen očitek ne ponuja dokazov, na podlagi katerih bi naročnik oziroma Državna revizijska komisija lahko preverila zatrjevane očitke in posledično sprejela drugačno odločitev v obravnavanem revizijskem postopku.

Sicer pa je naročnik v 12. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal:

Kot najugodnejša ponudba bo izbrana ponudba z največjim doseženim skupnim številom točk po metodi vrednotenja v prilogi Ponudbeni predračun - Priloga št. 11. Največje možno število je 100 točk.
1. Cena
a. za točko II. a,b,c in d (seštevek vseh 8 zneskov)â??â??â??â??â??â??â??..10
b. za točko III. aâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.20
c. za točko III. bâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.5
d. za točko III. câ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.10
e. za točko III. dâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..5
f. za točko III. eâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.10
g. za točko III. f â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.20

Cena skupajâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..80

2. število stanovanj, ki jih ima ponudnik v upravljanju in za katera se izvaja
storitev pobiranja najemnineâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..10

3. Prisotnost ISO certifikataâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.10

Ponudnik z najnižjo ponujeno ceno za posamezno točko bo prejel 1 točko. Ostali ponudniki pa procentualno v odvisnosti od najugodnejšega manj kot 1 točko. število doseženih točk se pomnoži s ponderjem za posamezno točko.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil tudi prilogo št. 11, kamor so morali ponudniki vpisati ceno po posameznih ločenih postavkah (kot izhaja iz zgornje tabele), število stanovanj v upravljanju za katera opravljajo tudi storitev pobiranja najemnine in informacijo o tem, ali razpolagajo z ISO certifikatom.

Naročnik torej najugodnejše ponudbe ni iskal zgolj na podlagi merila cene, pač pa kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo, na podlagi vnaprej predvidenih različnih (tudi necenovnih) meril.
ZJN-1 v 51. členu določa, da lahko naročnik izbere najugodnejšo ponudbo bodisi na podlagi merila najnižje cene, bodisi kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo na podlagi različnih meril, odvisno od predmeta javnega naročila. Zakon ne določa, katera in kakšna merila mora določiti naročnik, v 51. členu le primeroma našteva možnosti. Pravila o javnem naročanju torej naročnika ne omejujejo pri izbiri meril, zato je potrebno šteti, da je ta odločitev v celoti v domeni naročnika.
V zvezi z določitvijo meril ZJN-1 od naročnikov zahteva le, da morajo spoštovati zahteve iz 50. člena ZJN-1. V drugem odstavku 50. člena ZJN-1 zahteva, da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena, da ne smejo biti diskriminatorna in da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila ter da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. V tretjem odstavku 50. člena ZJN-1 je določeno, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vsa merila navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je izpodbijano merilo "cena" (ostalih dveh meril Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku ni presojala, ker jima vlagatelj ni oporekal) v razpisni dokumentaciji opisano in ovrednoteno (merilo je ovrednoteno po posameznih postavkah tako, da je skupna vsota slednjih določena v višini 80 točk) prav tako pa je opisan tudi način njegove uporabe. Merilo cena je v tem smislu določeno v skladu z zakonom.
ZJN-1 na vsebuje nobenih pravil o vrednotenju posameznih meril za izbiro najugodnejše ponudbe, zaradi česar je (kot pravilno ugotavlja naročnik) potrebno šteti, da je vrednotenje prepuščeno poslovni odločitvi naročnika. Seveda pa je naročnik pri oblikovanju meril za izbiro najugodnejše ponudbe vedno omejen s splošnimi pravili ZJN-1, pri tem pa mora predvsem paziti, da merila niso diskriminatorna, da so smiselno povezana z vsebino javnega naročila ter da prispevajo k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.

Ker pa vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje le, da je takšno vrednotenje omogočalo ponudbo neobičajno nizkih cen (pri tem pa ne pove niti tega, katera od posameznih postavka v okviru izpodbijanega merila je previsoko ovrednotena) ter naročniku očita kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti, je bilo potrebno vlagateljev očitek zavrniti.

Sicer pa je potrebno vlagatelja opozoriti, da naročnik ocenjevanja v predmetnem postopku še ni izvedel (vlagatelj je namreč k revizijskemu zahtevku priložil tudi simulacijo ocenjevanja), saj je vlagatelj vložil revizijski zahtevek takoj po odpiranju ponudb (v času od vložitve revizijskega zahtevka do odločitve Državne revizijske komisije pa mu to prepoveduje 11. člen ZRPJN, ki izrecno določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije). Glede na navedeno bo naročnik v nadaljevanju oddaje predmetnega postopka ponudbe ocenjeval, pri tem pa ni nepomembno, da je (bo) naročnik (vsaj) enega izmed ponudnikov pozval k odpravi računskih napak (naročnik je, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, ponudnika â??.., pozval k odpravi napak tik preden je prejel revizijski zahtevek). Prvi odstavek 54. člena ZJN-1 namreč določa, da sme izključno naročnik v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo tudi zavrne.
Naročnik pa bo imel možnost ravnati tudi v skladu s 53. členom ZJN-1 (Neobičajno nizka cena), kot je napovedal v sklepu s katerim je zavrnil revizijski zahtevek kjer je zapisal, da bo pri vseh ponudnikih, ki so ponudili prenizko ceno zahteval podrobno obrazložitev. Takšno ravnanje naročnika je, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vsekakor smiselno že zaradi razloga, ker je naročnik v drugem odstavku 15. člena vzorca pogodbe (Priloga št. 8) zapisal, da je pogodbena kazen v primeru zamude del pod točko II.a in II. b za vsak dan zamude enaka pogodbeno dogovorjenemu znesku za opravljanje te storitve (ponudnik â??.. pa je v prej omenjenih točkah ponudil ceno v višini 1,2 SIT, vlagatelj pa zneske 900 SIT in 1.680,00 za stanovanja in 660,00 SIT oziroma 1.440,00 SIT za garažeâ??â??.).
V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da je sicer oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov in da nizkih cen pravo javnih naročil (in konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje, saj je prav najnižja cena eden od najpomembnejših kriterijev za konkurenčnost ponudnika (slednjega se je v obravnavanem postopku zavedal tudi vlagatelj, saj je v revizijski zahtevek zapisal, "da formule uspeha v razpisnih pogojih ni bilo težko odkriti"). V izogib tveganjem, ki bi lahko izhajala iz neobičajno nizke cene pa ZJN-1 naročniku vseeno daje možnost, da zavrne ponudbo, ki vsebuje neobičajno nizko ceno.
ZJN-1 v 10. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je neobičajno nizka cena tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. V prvem odstavku 53. člena ZJN-1 pa je v zvezi s tem določeno: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti." Zakon nadalje v drugem odstavku istega člena določa: "Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, prozvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik."
Iz besedila navedenih določb izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka (prvi odstavek 53. člena), naročnik pa mora biti obenem odločen, da bo takšno ponudbo zavrnil. Iz besedila zakona je torej razvidno, da se opisani postopek nanaša (izključno) na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena (po njegovi presoji) nerealna. Ker zakon o tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji molči, je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec v celoti prepustil poslovni presoji naročnika. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". Vlagatelj lahko zatrjuje obstoj neobičajno nizke cene, kot je v obravnavanem primeru tudi storil, vendar mora (tudi) v tem primeru navajati dejstva in predložiti dokaze, ki utemeljujejo trditev o neobičajno nizki ceni, česar pa v tem revizijskem postopku vlagatelj ni storil.

Naročnik bo torej v nadaljevanju (ob upoštevanju zgoraj navedenega) ponudbe ocenil in na podlagi poročila o oddaji naročila (prvi odstavek 78. člena ZJN-1), ponudnikom posredoval obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena), vlagatelj in vsi ostali aktivno legitimirani ponudniki pa bodo v 10 dneh od prejema obvestila o oddaji naročila lahko (ponovno) vložili revizijski zahtevek.

Če pa bo naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječih meril ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, bo moral javni razpis ponoviti in ponudnikom na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katera bodo predložili dokazila (argumentacija drugega odstavka 25. člena ZJN-1).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran