018-247/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila storitve za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za â?? in na podlagi zahtevka za revizijo ter pritožbe, ki so ju vložili avtorji natečajnega elaborata â??, ki jih zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja, z dne 14.10.2003, se ugodi in se zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo pred Državno revizijsko komisijo.

2. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za izdelavo projektne dokumentacije po ZGO-1 za â??, ki ga je naročnik pričel s sklepom št. 404-01-71/2003, z dne 24.03.2003.

3. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v znesku 634.600,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je skupaj z â?? in v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije ter â??, dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za izvedbo natečaja: javni državni anonimni enostopenjski natečaj za idejno urbanistično arhitekturno rešitev ... Iz dokumenta "Končno poročilo ocenjevalne žirije", november 2002, je razvidno, da 1. nagrada ni bila podeljena, podeljeni pa sta bili 2. in 3. nagrada in sicer:
2. nagrada - elaborat št. "â??" - šifra â??
â??
avtorji: â?? in sodelavci.

3. nagrada - elaborat št. "â??." - šifra â??
avtorji: â?? in sodelavci.

Naročnik je dne 24.03.2003 sprejel na podlagi 3. točke 97. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) sklep, št.: 404-01-71/2003, o pričetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za izdelavo projektne dokumentacije po ZGO-1 za â??. V tem sklepu je naročnik navedel, da je bil za izvedbo predmetnega javnega naročila izveden javni natečaj, kjer sta bili podeljeni 2. in 3. nagrada. Skladno s 3. točko 97. člena ZJN-1 so izpolnjeni pogoji za oddajo naročila s pogajanji z avtorji prejemniki 2. nagrade: â?? in avtorjema 3. nagrade: â??. Naročnik se bo pogajal s prejemniki 2. in 3. nagrade tako, da jim bo predstavil svoje zahteve skladno z elementi razpisne dokumentacije iz javnega natečaja in rok, do katerega lahko ponudnik odgovori. Naročnik je v sklepu določil tudi okvirne datume za izvedbo posameznih faz postopka oddaje javnega naročila ter določil vodjo za izvedbo oddaje javnega naročila in strokovno komisijo za ocenitev ponudb. Na podlagi citiranega sklepa je naročnik dne 03.04.2003 povabil na sestanek avtorje 2. in 3. nagrade, jim predočil svojo odločitev in pojasnil, da je edino merilo pri izbiri najnižja cena ter jih povabil k oddaji ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije po ZGO-1 do 08.04.2003, kot izhaja iz zapisov sestankov.

Ponudbo za izvedbo predmetnega javnega naročila so do 08.04.2003 dali: â??a in avtorji natečajnega elaborata â??: â?? ter â??.

Naročnik je dne 12.06.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št.: 404-01-71/2003, v katerem je navedel, da je kot najugodnejšega ponudnika, kateremu bo oddal predmetno javno naročilo, izbral ponudnika â??.

â?? je po pooblaščencu, dne 17.06.2003, na podlagi 79. člena ZJN-1 posredoval naročniku zahtevo za obrazloženo obvestilo. Naročnik je dne 30.06.2003 izdal obrazloženo obvestilo, št.: 404-01-71/2003, v katerem je med drugim navedel, da sta oba ponudnika izpolnjevala vse zahtevane pogoje, ponudbi sta bili pravilni in samostojni, zato je na podlagi edinega merila, najnižje cene, izbral ponudbo ponudnika â??, ki je ponudil ugodnejšo ceno.

Podjetje â?? in avtorji natečajnega elaborata â?? - vlagatelj so po pooblaščencu dne 10.07.2003 vložili zahtevek za revizijo, v katerem so zahtevali odpravo obvestila o oddaji javnega naročila, št.: 404-01-71/2003, z dne 12.06.2003 ter izdajo novega obvestila, s katerim se kot najugodnejšega ponudnika izbere ponudba vlagateljev, ali podrejeno v celoti razveljavitev oddaje naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. V zahtevku za revizijo so takratni vlagatelji navedli, da so bila v razpisni dokumentaciji za javni natečaj za idejno arhitekturno rešitev â?? s pripadajočo zunanjo ureditvijo v točki 1.8.2. določena merila za ocenjevanje elaboratov in sicer:
1. Idejna rešitev in oblikovna usklajenost do 30 točk
2. Funkcionalnost rešitve do 65 točk
3. Cena projektne dokumentacije do 5 točk.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod točko 1.7.1. med drugim določil, da bo podelil tri nagrade in tri odkupe. Prva nagrada se praviloma določi s konsenzom vseh članov ocenjevalne žirije. V primeru, da to ni mogoče, se prva nagrada ne podeli. V točki 1.1.6. so bile določene medsebojne pravice in obveznosti razpisovalcev ter avtorjev nagrajenih in odkupljenih del. Če avtorji prvo nagrajenega elaborata tega natečaja naročniku s pisnimi dokazili zagotovijo izpolnjevanje določenih pogojev, jim bo naročnik poveril izdelavo idejnega projekta ter PGD/PZR/PZI projekta arhitekture, načrta konstrukcij visokih gradenj (statika), načrtov instalacij in zunanje ureditve. Vlagatelj je prejel najvišjo nagrado in sicer drugo nagrado. Prve nagrade vlagatelj ni prejel, ker se je tekom izbora vršilo favoriziranje in lobiranje za natečajni elaborat pod maskirno številko 39, avtorjev â??, za kar je bila podana pritožba natečajni komisiji, ker je bilo kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov (pritožba in odgovor na pritožbo je priloga tega zahtevka).
Favoriziranje in lobiranje v prid tega elaborata se v drugi fazi na povsem nejasen način povezuje s ponudbo â??. Vlagatelj kljub temu, da je dobil najvišjo nagrado, ni bil izbran za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije, čeprav je imel naročnik zakonsko podlago (3. točka 97. člena ZJN-1), da poveri vlagatelju kot nosilcu najboljše idejne rešitve izdelavo projektne in tehnične dokumentacije. Naročnik se je v nasprotju s tem odločil za oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo ponudnika â??. Naročnik ne bi smel povabiti na pogajanja â??, ker le-ta ni oddal ponudbe na natečaj, niti ni dobil nagrade ali bil med avtorji štirih odkupljenih elaboratov, zato ne bi smel sodelovati v postopku pogajanj in posledično ne bi smel biti izbran kot najugodnejši ponudnik. Naročnik sploh ne bi smel upoštevati ponudbe ponudnika â?? in bi jo moral kot nepravilno in nedopustno izločiti. ZJN-1 namreč v 3. točki 97. člena določa, da lahko naročnik odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave le enemu kandidatu ali enemu od več uspešnih kandidatov v primeru, ko se določeno naročilo oddaja na podlagi natečaja načrtov. â??. pa ni bil uspešen kandidat, saj sploh ni sodeloval na natečaju. Ker je torej v postopku sodeloval ponudnik, ki ne bi smel sodelovati in ker je bil ta ponudnik izbran kot najugodnejši, je potrebno postopek razveljaviti.
Naročnik je kršil 3. točko 97. člena ZJN-1, ker ni na pogajanja povabil avtorjev vseh nagrajenih in odkupljenih elaboratov, saj citirana točka določa, da sme naročnik poleg primerov, naštetih v prvem odstavku 20. člena ZJN-1, oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, "ko se določeno naročilo oddaja na podlagi natečaja načrtov in ga je treba dodeliti enemu kandidatu ali enemu od več uspešnih kandidatov. Če je več kandidatov, mora naročnik povabiti na pogajanje vse uspešne kandidate.". Naročnik je torej glede na zakonske določbe imel možnost, da povabi na pogajanje zgolj avtorje najvišje uvrščenega elaborata, to je vlagatelja, kar izhaja iz točke 1.1.6. razpisne dokumentacije za natečaj, ali povabiti na pogajanje vse uspešne kandidate, torej tudi avtorje 4 odkupljenih elaboratov. Naročnik pa ni tako postopal, s čimer je ravnal nezakonito. Ob tem je treba še izpostaviti, da je potrebno zakonske določbe, ki se nanašajo na oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, razlagati restriktivno, torej striktno po črki zakona, saj ta postopek najmanj od vseh postopkov javnega naročanja zagotavlja spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja (zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti in enakopravnosti ponudnikov), zato je takšna razlaga nujna.
Naročnik je kršil tudi določbo 2. točke prvega odstavka 64. člena ZJN-1, ki določa minimalni rok, ki mora biti upoštevan za oddajo ponudbe v postopku s pogajanji in ki znaša najmanj 10 dni. Dne 03.04.2003 je naročnik na sestanku ustno naročil vlagatelju, da mora poslati novo ponudbo za projektno dokumentacijo do 08.04.2003. Z določitvijo 5 dnevnega roka je naročnik kršil določila o minimalnih rokih, ki morajo biti upoštevana za oddajo ponudbe v postopku s pogajanji.
Naročnik je kršil tudi določila tretjega in četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, ki se smiselno uporabljajo tudi za natečaj. Natečaj pa je vrsta postopka javnih naročil med drugim tudi za področje arhitekture, sestavljen iz dveh faz. Prva faza predstavlja pridobivanje idejne rešitve, druga faza pa predstavlja naročilo za izdelavo projektne dokumentacije. Natečaj je tako enoten postopek. Javno naročilo s pogajanji brez predhodne objave predstavlja drugo fazo natečaja. Takšno javno naročilo, ki sledi natečaju, pa ne sme vzpostaviti novih meril za ocenjevanje ponudb, ki niso bila zajeta v natečaju. V konkretni zadevi je naročnik določil merila za izbor ponudb v predhodno citirani točki 1.1.6. razpisne dokumentacije. V postopku pogajanj brez predhodne objave, ki je sledilo natečaju, pa je naročnik kot edini kriterij upošteval zgolj ceno. S tem je naročnik po objavi natečaja spremenil merila, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. Poleg tega je v postopku pogajanj brez predhodne objave dejansko ocenjeval obe ponudbi zgolj glede cene in ni upošteval vseh merila, ki izhajajo iz natečaja, s čimer je ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1.
V primeru, če bi se ugotovilo, da je možno v drugi fazi natečaja spremeniti merila za ocenjevanje ponudb, pa bi moral naročnik postopati tako, da bi pripravil prilagojeno razpisno dokumentacijo za oddajo naročila v postopku pogajanj brez predhodne objave (dr. Vesna Kranjc: komentar k 20. členu ZJN-1), česar pa naročnik ni storil. Pri javnem naročilu s pogajanji, ki sledi natečaju, nikakor ne more biti edino merilo za izbor ponudnika cena. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji za natečaj v točki 1.8. določil tri merila, pri čemer je bilo od skupnega števila 100 točk predvideno za ceno projektne dokumentacije le 5 točk, medtem ko je bilo za idejno rešitev in oblikovno usklajenost predvidenih 30 točk ter za funkcionalne rešitve 65 točk. Natečaj se po svojem bistvu od ostalih postopkov naročanja razlikuje ravno po tem, da se predmet ne konkretizira, zato cena ne more biti izključni kriterij, temveč mora to biti ekonomsko najugodnejša ponudba. Takšna pa je ponudba vlagatelja. Najvišja natečajna nagrada, podeljena vlagatelju s strani strokovne komisije, zagotavlja naročniku, da bo dobil optimalno ponudbo z najkvalitetnejšimi rešitvami, kar pa bi moralo biti osnovno vodilo naročniku.
Podjetje â?? in avtorji natečajnega elaborata â?? - vlagatelj so zahtevali tudi povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer povračilo vplačane takse v znesku 100.000,00 SIT ter povračilo odvetniških stroškov v višini 350.000,00 SIT in 20 % DDV, od tega za zahtevo za obrazloženo obvestilo po 79. členu ZJN-1 50.000,00 SIT in 300.000,00 SIT za študij in pripravo zahtevka za revizijo.

Dne 31.07.2003 je podjetje â?? posredovalo naročniku umik zahtevka za revizijo z naslednjo vsebino: "Obveščamo vas, da vlagatelja â?? in avtorji natečajnega elaborata â??, â??, umikamo zahtevek za revizijo za oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za â??. Izjavljamo, da iz tega naslova ne bomo uveljavljali nobenega zahtevka več.".

Naročnik je dne 12.08.2003 sprejel sklep, št.: 404-01-71/2003, s katerim je vzel umik zahtevka za revizijo z dne 31.07.2003 na znanje ter odločil, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila, z dnem 13.08.2003, s pravnomočnostjo obvestila o oddaji javnega naročila, nadaljuje s pozivom izbranemu ponudniku na sklenitev pogodbe o izvedbi naročila. V pravnem pouku je naročnik navedel: "Zoper ta sklep ni posebne pritožbe.". Dne 13.08.2003 je naročnik podjetje â?? pozval k podpisu pogodbe.

Pooblaščenec je v imenu podjetja â?? in vlagatelja dne 25.08.2003 vložil zahtevek za revizijo na Državno revizijsko komisijo, ki ga je posredoval tudi naročniku. V uvodu zahtevka je navedel, da vlaga zahtevek na Državno revizijsko komisijo skladno z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN, ker do tega dne ni prejel odločitve naročnika glede zahtevka za revizijo, vloženega dne 10.07.2003. V nadaljevanju je ponovil očitke naročniku ter zahteve za odpravo nepravilnosti, navedene v zahtevku za revizijo, z dne 10.07.2003, ter zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer takso v znesku 100.000,00 SIT ter odvetniških stroškov v višini 350.000,00 SIT.

Na podlagi poizvedbe Državne revizijske komisije glede predmetnega postopka pri naročniku, dne 26.08.2003, je naročnik dne 09.09.2003 (dokument št.: 404-01-71/2003, z dne 02.09.2003) obvestil Državno revizijsko komisijo o umiku zahtevka za revizijo s strani podjetja â??, dne 31.07.2003, ter sprejetju sklepa naročnika, z dne 12.08.2003; naročnik je v prilogi posredoval oba dokumenta (umik zahtevka in sklep naročnika o umiku). Z dopisom, št.: 404-01-71/2003, z dne 05.09.2003, pa je naročnik citirani dopis s prilogama posredoval tudi pooblaščencu vlagatelja.

Vlagatelj je po pooblaščencu dne 15.09.2003 (dopis z dne 12.09.2003) obvestil Državno revizijsko komisijo, da je bil z dopisom naročnika, z dne 05.09.2003, obveščen, da je podjetje â?? umaknilo zahtevek za revizijo, da pa vlagatelj (avtorji natečajnega elaborata â??) niso nikoli umaknili zahtevka za revizijo. Umik zahtevka za revizijo je podpisal le direktor podjetja â??, ne pa tudi vlagatelj, zato zanj ta umik ne more veljati in zahteva nadaljevanje revizijskega postopka. Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.09.2003, po pooblaščencu obvestil naročnika, da ni umaknil zahtevka za revizijo, da je umik podpisal le direktor podjetja â??, torej eden izmed vlagateljev (prvega) zahtevka za revizijo, umika pa niso podpisali avtorji natečajnega elaborata â??, zato zanje ne more veljati. Vlagatelj je zahteval, da naročnik nemudoma preneha z vsemi aktivnostmi glede sklenitve in realizacije pogodbe za predmetno javno naročilo s podjetjem â??.

Naročnik je v odgovoru na citirano obvestilo vlagatelja z dopisom, št.: 404-01-71/2003, z dne 30.09.2003, povzel dosedanji postopek v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in revizijskega postopka ter navedel, da je zahtevek za revizijo umaknilo izvajalsko podjetje â??, s katerim ima vlagatelj - avtorji natečajnega elaborata 15331 kot podizvajalci sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju za izvedbo predmetnega naročila, zato je mnenja, da je â?? skupaj z avtorji svoj zahtevek veljavno umaknil. Naročnik je tudi navedel, da vlagatelj ni v roku iz 17. člena ZRPJN sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je tudi prepričan, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, ki se zahteva po 9. členu ZRPJN, saj ni izkazal, da bi bil sposoben izvesti naročilo brez sodelujočega izvajalskega podjetja. Po mnenju naročnika so potekli vsi roki za vložitev zahtevka za revizijo, naročnik je postopek revizije tako ustavil.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: NVD-989/03-1574, z dne 07.10.2003, zahtevala od naročnika pojasnilo, v kateri fazi reševanja je vlagateljev zahtevek za revizijo, ki je bil vložen dne 10.07.2003 in nato ponovno dne 25.08.2003. Naročnik je 15.10.2003 (dopis z dne 10.10.2003) posredoval Državni revizijski komisiji pojasnilo o reševanju zahtevka za revizijo, v katerem je povzel postopek oddaje javnega naročila in revizijski postopek, z enakimi ugotovitvami, kot v dopisu vlagatelju, z dne 30.09.2003.

Vlagatelj je dne 13.10.2003 na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN vložil na Državno revizijsko komisijo pritožbo zoper odločitev naročnika o ustavitvi postopka za revizijo, št.: 404-01-71/2003, z dne 30.09.2003. V pritožbi je vlagatelj navedel, da ga je naročnik z dopisom, z dne 05.09.2003, obvestil, da je podjetje â?? (prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 10.07.2003) umaknil zahtevek za revizijo. Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.09.2003, naročniku odgovoril, da je bil dan umik le s strani podjetja â??, ne pa s strani vlagatelja - avtorjev natečajnega elaborata 15331, saj le-ti niso nikoli podali umika zahtevka za revizijo, zato ta umik ne more veljati za njih. Z izpodbijanim obvestilom je naročnik postopek revizije ustavil. Po mnenju vlagatelja je obvestilo o ustavitvi postopka revizije nezakonito in nepravilno. Naročnik bi moral na podlagi 17. člena ZRPJN odločitev o ustavitvi postopka sprejeti s sklepom in ne v obliki obvestila (odgovora na zahtevo za nadaljevanje postopka). To je potrebno zaradi zagotovitve ustavne pravice do pravnega sredstva po 25. členu ustave, ki določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Poleg tega je v zadnjem stavku prvega odstavka 17. člena ZRPJN določeno, da je zoper sklep o ustavitvi postopka dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo. Obvestilo tudi nima pravnega pouka o pravnem sredstvu. Prav zaradi tega je navedeno obvestilo nezakonito in nima nobenega pravnega učinka.
Pravno naziranje naročnika, da je bilo podjetje â?? (prvi vlagatelj v revizijskem zahtevku, z dne 10.07.2003) vlagatelj zahtevka za revizijo, medtem ko je vlagatelj le sovlagatelj zahtevka za revizijo in da je zato â?? svoj zahtevek veljavno umaknil, je napačno. Po petem odstavku 3. člena ZRPJN se v postopku revizije oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Ker ZRPJN ničesar ne določa za primer, ko je več vlagateljev zahtevka za revizijo in ko eden od njih umakne zahtevek za revizijo, je potrebno uporabiti določbo 195. člena oziroma 196. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03; v nadaljevanju: ZPP), ki se nanaša na sosporništvo. 195. člen ZPP določa: "Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom.". Gre za situacijo navadnega sosporništva. Ker je umaknil zahtevek za revizijo zgolj â??, to dejanje ne more škoditi vlagatelju. Tudi v primeru, če gre v obravnavani zadevi za enotno sosporništvo, umik zahtevka enega od vlagateljev ne more imeti negativnega učinka na ostale. 196 člen ZPP, ki govori o medsebojnih odnosih enotnih sospornikov namreč določa: "Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki), se štejejo ti za enotno pravno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki takšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.". Iz tega izhaja, da zgolj aktivno in koristno dejanje enega od sospornikov učinkuje za vse enotne sospornike. Dejanje, ki pa ni v korist drugih sospornikov, pa ne more učinkovati v njihovo škodo (glej Lojze Ude: Civilno procesno pravo, stran 233, Založba Uradni list RS, leto 2002 in prof. dr. Janez šinkovec in mag. Boštjan Tratar: Veliki komentar Zakona o pravdnem postopku s sodno prakso, stran 419 in 420, Založba Oziris, leto 2003). Ker je umik zahteve za revizijo podpisal in vložil le direktor podjetja â??, na umiku zahtevka pa ni bilo podpisov avtorjev natečajnega elaborata 15331 - vlagatelja, umik zahtevka s strani enega od vlagateljev (zahtevka za revizijo, z dne 10.07.2003) ne more negativno učinkovati na druge vlagatelje zahtevka, to je na avtorje natečajnega elaborata 15331. Umik zahtevka je bil narejen brez vednosti in brez soglasja vlagatelja - avtorjev natečajnega elaborata.
Izpostaviti je treba tudi dejstvo, da so avtorji natečajnega elaborata 15331 - vlagatelj ločeno podpisali pooblastilo za pooblaščenca. Eno pooblastilo je samostojno dala družba â??, drugo pooblastilo pa so dali avtorji natečajnega elaborata. Iz pooblastil, ki sta v spisu, jasno izhaja samostojnost vlagatelja napram podjetju â?? glede vložitve zahtevka za revizijo, da torej vlagatelj ni bil zgolj sovlagatelj zahtevka za revizijo, kot je navedel naročnik v izpodbijanem obvestilu.
Vlagatelj ni zamudil roka za vložitev zahtevka za revizijo, saj ga je vložil skupaj s podjetjem â??, naročnik je zahtevek prejel dne 14.07.2003. Od 15.07. do 15.08.2003 so trajale uradne pravosodne počitnice in pooblaščenec vlagatelja je bil na dopustu; v tem času ne tečejo roki za procesna dejanja. Ker vlagatelj ni dobil od naročnika nobenega odgovora do 25.08.2003, je dne 25.08.2003 vložil zahtevek za revizijo neposredno na Državno revizijsko komisijo na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN. Iz navedene določbe izhaja, da ima vlagatelj pravico nadaljevati revizijo pred Državno revizijsko komisijo, v kolikor naročnik v roku 20 dni ne sprejme odločitve. 20 dnevni rok je končni rok za odločitev naročnika. Od tega dne dalje pa šele začne teči rok za revizijo v primeru molka naročnika. Ni pa to končni rok za vlagatelja. Prav zaradi tega je stališče naročnika, da so pretekli vsi roki, napačno.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je povsem nepravilno stališče naročnika, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka po 9. členu ZRPJN, ker ni izkazal, da bi bil sposoben izvesti naročilo brez sodelujočega izvajalskega podjetja â??. Glede tega je treba izpostaviti, da je bilo sodelovanje med avtorji natečajnega elaborata - vlagateljem in podjetjem â?? zgolj na pogodbeni osnovi. Avtorji natečajnega elaborata niso zaposleni v podjetju â?? tako da bi bili kakorkoli odvisni ali podrejeni temu podjetju. Prav zaradi tega so povsem enakovreden in samostojen partner podjetju â??. Avtorji natečajnega elaborata so že v fazi izdelave natečajne rešitve â?? povabili k sodelovanju sodelavce, specializirane za posamezna področja, hkrati pa so sklenili s podjetjem â?? pogodbo o sodelovanju, s čimer bi le-to prevzelo funkcijo krovne organizacije vseh projektantov posameznih segmentov projektne dokumentacije. ZRPJN v 9. členu za aktivno legitimacijo ne zahteva sposobnost izvedbe naročila, temveč zgolj določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika. Vlagatelj - avtorji natečajnega elaborata imajo interes za pridobitev naročila in so bili oškodovani z izpodbijano odločitvijo naročnika.
Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: 018-247/03-22-1516, z dne 14.10.2003, naročnika zaprosila, da ji posreduje vso dokumentacijo o vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila in revizijskega postopka ter pojasnilo o predmetnem postopku.

Naročnik je z dopisom, št.: 404-01-71/2003, z dne 20.10.2003, odstopil Državni revizijski komisiji zahtevek za revizijo, z dne 10.07.2003, ter dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila in revizijskega postopka. Naročnik je posredoval Državni revizijski komisiji tudi pojasnilo glede vodenja predmetnega postopka, v katerem je ponovil predhodno dana stališča, dodatno pa je navedel, da v tem primeru ne gre za položaj sospornikov v skladu z ZPP.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: 018-247/03-22-1695, z dne 24.10.2003, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN vročila vlagatelju dopis naročnika št.: 404-01-71/2003, z dne 20.10.2003 ter ga zaprosila za dodatna pojasnila. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji posredoval dodatna pojasnila z dopisom, z dne 27.10.2003. Hkrati je vlagatelj priglasil celotne stroške revizijskega postopka za odvetniške stroške in sicer: posvet z vlagateljem: 200 točk, zahteva za obrazloženo obvestilo po 79. členu ZJN-1: 200 točk, sestava zahtevka za revizijo: 2000 točk, zahteva za nadaljevanje revizijskega postopka: 200 točk, pritožba: 2000 točk, dodatna pojasnila: 1000 točk, vse z 20 % DDV ter povračilo takse v znesku 100.000,00 SIT.

Pritožbi vlagatelja zoper sklep naročnika o ustavitvi postopka revizije št. 404-01-71/2003, z dne 30.09. 2003 je bilo potrebno ugoditi, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je naročnik še pred vsebinskim odločanjem o vloženem revizijskem zahtevku, z dne 10.07.2003, (zgolj) na podlagi umika zahtevka za revizijo s strani podjetja â??, dne 12.08.2003 ustavil revizijski postopek. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije (in iz dodatnih pojasnil vlagatelja, z dne 27.10.2003), je vlagatelj naročnikov sklep o ustavitvi revizijskega postopka glede oddaje predmetnega javnega naročila, št. 404-01-71/2003, z dne 12.08.2003, prejel šele z naročnikovim dopisom št. 404-01-71/2003, z dne 05.09.2003, s katerim mu je naročnik posredoval tudi umik zahtevka za revizijo s strani podjetja â?? (dokument št. DIR-706/03, z dne 31.07.2003).
V zvezi s tem je potrebno opozoriti naročnika (le-ta je namreč v sklep, s katerim je vzel na znanje umik zahtevka za revizijo s strani podjetja â?? in s tem ustavil revizijski postopek, zapisal, da zoper slednjega ni posebne pritožbe) na prvi odstavek 17. člena ZRPJN, ki določa, da je zoper naročnikov sklep o ustavitvi postopka revizije dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v roku treh dni od prejema sklepa. Ker naročnik ni ravnal v skladu s prej navedeno zakonsko določbo, slednjega ni mogoče šteti v škodo vlagatelja. Glede na ugotovitve iz prejšnjega odstavka in napačni pravni pouk v sklepu, z dne 12.08.2003, s katerim je naročnik ustavil revizijski postopek, je Državna revizijska komisija štela pritožbo vlagatelja kot pravočasno in jo sprejela v meritorno obravnavo.

Ker torej vlagatelj z dejstvom, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila podjetje â?? umaknilo revizijski zahtevek, ni bil seznanjen vse do prejema naročnikovega dopisa, z dne 05.09.2003, je glede na to, da je vložil revizijski zahtevek (že) dne 10.07.2003 (skoraj dva meseca pred prejemom naročnikovega dopisa št. 404-01-71/2003), upravičeno domneval, da je v obravnavanem primeru nastopil pravni položaj iz drugega odstavka 16. člena. Drugi odstavek 16. člena ZJN-1 namreč določa, da v primeru, ko vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve o zahtevku za revizijo (tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo), vlagatelj lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V obravnavanem primeru je torej vlagatelj upravičeno domneval, da gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije še pred (formalno) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo in posledično, v skladu s prej navedeno določbo ZRPJN, nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (vlagatelj je dne 25.08.2003 zahtevek za revizijo vložil na Državno revizijsko komisijo, šele z dopisom, z dne 05.09.2003, pa je prejel naročnikov sklep o ustavitvi predmetnega postopka). V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 15 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

ZJN-1 v 47. členu (Predložitev skupne ponudbe) določa, da lahko ponudbo predloži tudi skupina izvajalcev ter da naročnik od take skupine ne sme zahtevati, da se povežejo v kakšno pravno formalno obliko, da bi predložili skupno ponudbo (prvi odstavek 47. člena ZJN-1). Obenem pa ZJN-1 določa, da lahko naročnik od takšne skupine izvajalcev v razpisni dokumentaciji že vnaprej zahteva, da v svoji ponudbi predložijo pravni akt o skupni izvedbi naročila, če bodo izbrani na javnem razpisu - pri tem zakon tudi izrecno zahteva, da mora pravni akt o skupni izvedbi naročila natančno opredeliti odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila (drugi odstavek 47. člena ZJN-1).

Zakon torej izrecno dopušča, da lahko kot ponudnik nastopi tudi skupina ponudnikov. Takšna skupina ponudnikov se razlikuje od ponudnika s podizvajalci. V primeru ponudnika s podizvajalci je naročnik (če bi bila ponudnikova ponudba izbrana kot najugodnejša) v pogodbenem razmerju le z eno osebo - izvajalcem (čeprav ve, da bo slednji prepustil dela podizvajalcem in čeprav je ponudnik naročniku že vnaprej povedal, kdo bodo njegovi podizvajalci). Kot ponudnik v takšnem primeru nastopa le en subjekt. V primeru skupne ponudbe pa na strani ponudnika nastopa več subjektov. Če bo namreč njihova ponudba izbrana kot najugodnejša, bo naročnik vstopil v pogodbeno razmerje z več izvajalci, sama vsebina njihovega pogodbenega razmerja z naročnikom pa bo odvisna od pravne oblike, v katero bodo povezani člani skupine. Prav zaradi slednjega zakon določa, da sme naročnik od ponudnikov, ki nastopajo v okviru skupne ponudbe, že vnaprej zahtevati predložitev pravnega akta o skupni izvedbi naročila (za primer če bodo ponudniki, ki nastopajo s skupno ponudbo, izbrani na javnem razpisu) ter obenem zahteva, da mora pravni akt o skupni izvedbi naročila natančno opredeliti odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila.
V obravnavanem primeru je iz vsebine ponudbene dokumentacije vlagatelja mogoče jasno razbrati, da vlagatelj (ki je nosilec avtorskih pravic) nastopa kot skupni ponudnik (s ponudnikom â??) in ima pravni interes za vložitev revizijskega zahtevka (in posledično interes doseči bodisi razveljavitev izbire najugodnejšega ponudnika, bodisi razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila) v predmetnem postopku s pogajanji brez predhodne objave.
V tem primeru je potrebno pritrditi vlagatelju, da v tem postopku, skladno s 195. členom ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, vlagatelj nima položaja nujnega sospornika (na aktivni strani sta torej v tej zadevi vložila revizijski zahtevek vlagatelj in ponudnik â?? in le slednji je zahtevek za revizijo umaknil) in je kot tak v obravnavani zadevi samostojna stranka, kar v konkretnem primeru pomeni, da mu dejanja ali opustitve dejanj podjetja â?? ne morejo niti koristiti niti škodovati. Povedano drugače. Umik revizijskega zahtevka s strani ponudnika â?? se ne razteza tudi na vlagatelja in/ali zanj ne more imeti negativnega učinka.
V skladu z zgoraj navedenim je vlagatelj vsekakor izkazal pravni interes v predmetni revizijski zadevi. Prvi odstavek 9. člena ZRPJN namreč aktivno legitimacijo veže na interes za dodelitev naročila in na nastanek oz. možnost nastanka škode zaradi domnevnih kršitev naročnika. Tako ima vlagatelj kot ponudnik, ki je oddal skupno ponudbo (s podjetjem â??) in mu je bila podeljena druga nagrada (ker prva nagrada ni bila podeljena, je vlagatelj v tem postopku najuspešnejši kandidat), v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede na ugotovljeno je bilo potrebno vlagateljevi pritožbi v skladu s 3. alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugoditi in vlagateljev zahtevek za revizijo sprejeti v obravnavo pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju odločala o vlagateljevem revizijskem zahtevku.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika in pridobljenih dodatnih pojasnil, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (točka 2 in 3), in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.

Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načeli hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka (3. člen ZRPJN) ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Z možnostjo vlaganja zahtevka za revizijo v vseh stopnjah oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ob uporabi petega odstavka 12. člena ZRPJN, se preprečujejo tudi morebitni pravni položaji, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda od tega imel korist (bo izbrani ponudnik).

V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita, da je naročnik neupravičeno in/ali v nasprotju z drugo točko prvega odstavka 64. člena ZJN-1 za oddajo (nove) ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije in projektantskega nadzora določil prekratek rok ter da je v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1 spreminjal merila in/ali ni uporabil tistih meril, ki jih je objavil v razpisni dokumentaciji.

V zvezi z zgoraj navedenimi očitki Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj z obema navedenima (ne)pravilnostma seznanjen že tekom predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Tako je bil z dejstvom, da je v obravnavanem postopku s pogajanji brez predhodne objave edino merilo najnižja cena, seznanjen že na sestanku dne 03.04.2003, ravno tako je bil istega dne seznanjen z (domnevno prekratkim) rokom, saj je v zvezi z le-tem v revizijski zahtevek zapisal, da je moral do 08.04.2003 naročniku posredovati "novo ponudbo za projektno dokumentacijo in projektantski nadzor" (kar je tudi storil in ponudbo posredoval naročniku v 5 dnevnem roku).

Vlagatelj prej navedenih dejstev tekom postopka oddaje javnega naročila ni problematiziral (kot izhaja iz spisovne dokumentacije je vlagatelj dne 08.04.2003 ponudbo z zahtevanimi elementi oddal in na zahtevo naročnika le-temu dne 10.06.2003 posredoval še Izjavo o roku za izdelavo projektne dokumentacije s podrobnejšo analizo cen in Izjavo o izpolnjevanju minimalnih pogojev za ponudnike po zakonu o javnih naročilih - 41. člen ZJN-1), temveč je z njimi povezane očitke naročniku uveljavil šele v revizijskem zahtevku, z dne 10.07.2003, torej nesporno šele potem, ko je od naročnika že prejel Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 404-01-71/2003, z dne 12.06.2003 (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa je vlagatelj Obvestilo o oddaji javnega naročila prejel dne 13.06.2003).

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je bilo potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri zgoraj navedenih kršitvah, ki jih vlagatelj očita naročniku, za razloge, ki so vlagatelju bili ali bi mu morali biti znani še pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila, ne more biti vprašljiva. Ker pa je vlagatelj svoje očitke naročniku izrazil šele potem, ko je le-ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve in ko je vlagatelj izpodbijano odločitev že prejel, je potrebno šteti, da so navedeni očitki v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni (več) mogoče obravnavati.

Ni pa (še) prepozen vlagateljev očitek, ki se nanaša na kršitev 3. točke prvega odstavka 97. člena ZJN-1.
Zgoraj navedeni člen določa, da sme naročnik poleg primerov, naštetih v prvem odstavku 20. člena tega zakona, oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ko se določeno naročilo oddaja na podlagi natečaja načrtov in ga je treba dodeliti enemu kandidatu ali enemu od več uspešnih kandidatov. Če je več kandidatov, mora naročnik povabiti na pogajanja vse uspešne kandidate.
Iz dikcije zgoraj citiranega člena je razbrati, da zakon določa, da se naročnik sam odloči, ali bo pogajanja nadaljeval z enim, (to je najuspešnejšim kandidatom), ali z več uspešnimi kandidati. (ZJN-1 v 5. točki prvega odstavka 3. člena pojasnjuje, da je "kandidat" oseba, katero naročnik po ugotovljeni sposobnosti povabi k oddaji ponudbe).
Naročnik se ni odločil za nobeno od zakonsko določenih možnosti, temveč je v nasprotju s prej citirano zakonsko določbo k oddaji ponudbe povabil poleg vlagatelja tudi podjetje â??, ki v obravnavanem postopku ni imelo funkcije kandidata in/ali se javnega natečaja (Idejna arhitekturna rešitev â??) sploh ni udeležilo. Kot namreč izhaja iz dokumenta Končno poročilo ocenjevalne žirije (november 2002), se je v končni krog ocenjevanja uvrstilo šest elaboratov, in sicer vlagateljev elaborat št. â?? (ki je prejel drugo nagrado), elaborat št. â?? (avtorjev â??, ki je prejel tretjo nagrado) in še štirje elaborati, ki jih je naročnik odkupil, vsakega po ceni 900.000,00 SIT bruto (elaborat št. â??, ki so ga oddali podjetje â?? z avtorji â??, elaborat št. â??, ki so ga oddali podjetje â?? in avtorji â??, elaborat št. â?? avtorja â?? in soavtorja â??in elaborat št. ..., ki so ga oddali â?? in podjetje â?? z avtorji â??).

Sprejeti stališče, po katerem bi lahko naročnik zgolj na podlagi lastne presoje (in v nasprotju z vnaprej določenimi navodili iz razpisne dokumentacije) odločal in/ali določal, katere ponudnike bo povabil na pogajanja, pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije (naročnik je namreč v 1.1.6. točki Razpisnih pogojev zapisal, da bo prvo nagrajenim avtorjem ob izpolnitvi petih taksativno določenih pogojev poveril izdelavo idejnega projekta ter PGD/PZR/PZI projekta arhitekture, načrta konstrukcij visokih gradenj (statika), načrtov instalacij in zunanje ureditve) in kršitve 3. točke prvega odstavka 97. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki (kandidati) v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom (kandidatom) zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika ter tako preprečiti možne zlorabe.

Ker je naročnik tekom predmetnega postopka oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1, in glede na to, da je ugotovljene kršitve mogoče odpraviti le z razveljavitvijo celotnega postopka s pogajanji brez predhodne objave, je Državna revizijska komisija skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer za posvet z vlagatelji 200 točk (22.000,00 SIT), za sestavo zahteve za obrazloženo obvestilo po 79. členu ZJN-1 200 točk (22.000,00 SIT), za sestavo zahtevka za revizijo 2000 točk (220.000,00 SIT), za sestavo zahteve za nadaljevanje revizijskega postopka 200 točk (22.000,00 SIT), za sestavo pritožbe 2000 točk (220.000,00 SIT), za sestavo dodatnih pojasnil 1000 točk (110.000,00 SIT) in 20% DDV ter povračilo plačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Ker sta pritožba in revizijski zahtevek vlagatelja utemeljena, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka v višini 2000 točk (220.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, 2000 točk za sestavo pritožbe (220.000,00 SIT), za sestavo zahteve za nadaljevanje revizijskega postopka 50 točk (5.500,00 SIT) in 20% DDV v višini 89.100,00 SIT ter 100.000,00 SIT za plačilo takse, skupaj torej 634.600,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran