018-246/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 13. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu â?? kot člana senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup programske opreme, strojne opreme za skeniranje in vzpostavitev podsistema za upravljanje z dokumentacijo ter na podlagi dokumenta "pritožba oziroma obvestilo o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju: pritožba)", ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika o zavrženju št. 404-08-302/2003-5, z dne 08.10.2003.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo z dne 12.09.2003 odločiti v skladu z določbami ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.03.2003 sprejel sklep, št. 404-08-100/2003-2, pod oznako â?? 90/2003-PSP, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nabavo podsistema za arhiviranje za projekt upravljanja z dokumenti-programska oprema.

Naročnik je dne 20.03.2003, z dopisom št. 404-08-100/2003-1, zaprosil Urad za javna naročila (v nadaljevanju: Urad) za mnenje za oddajo predmetnega javnega naročila po 2. točki prvega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. list RS, št. 39/00 in 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1).

Urad je dne 31.03.2003 naročniku izdal mnenje o oddaji javnega naročila za "Nakup programske opreme za podsistem za arhiviranje projekta upravljanja z dokumenti" po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu z 2. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1.

Naročnik je dne 15.05.2003, z dokumentom, št. 404-08-100/2003-5, povabil k oddaji ponudbe podjetje â??.

Naročnik je dne 28.05.2003 izvedel odpiranje ponudb in ugotovil, da je na podlagi povabila k oddaji ponudbe z dne 15.05.2003 prispela ena pravočasna in pravilno opremljena ponudba podjetja ...

Naročnik je dne 06.08.2003, izdal obvestilo, št. 404-08-100/2003-10, o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave št. â?? 90/2003-PSP, za nakup programske opreme podsistema za arhiviranje za projekt upravljanja z dokumenti, iz katerega je razvidno, da je izbral ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Naročnik je objavil izid javnega naročila za nakup programske opreme, strojne opreme za skeniranje in vzpostavitev podsistema za upravljanje z dokumentacijo, v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 22.09.2003, v katerem navaja, da je zahtevek vložen v zakonitem roku 10-ih dni, saj je naročnik uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave in zato vlagatelj ni mogel vedeti, da obravnavano javno naročilo izvaja. Vlagatelj dalje navaja, da je aktivno legitimiran, saj predstavlja osebo registrirano za dejavnost, ki je predmet tega javnega naročila. Vlagatelj nadaljuje, da izkazuje interes za dodelitev naročila. V primeru da, če je bil uporabljen napačen postopek (zanj niso bili izpolnjeni pogoji) in ker mu je onemogočen vpogled v izveden postopek, bi mu bila lahko povzročena škoda, saj je vlagatelju bilo onemogočeno sodelovanje na javnem naročilu, ki je predmet revizijskega zahtevka. Iz tega razloga je vlagatelj aktivno legitimiran kot oseba, ki ji je ali bi ji bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev. Vlagatelj dalje navaja, da je programska oprema, ki jo ponuja izbrani ponudnik, standardna in bi jo lahko dobavil kdorkoli, tudi ponudnik iz tujine, saj izbrani ponudnik ni njen izdelovalec, poleg tega pa enake funkcije opravlja tudi druga programska oprema na tržišču. Strojna oprema, ki jo ponuja izbrani ponudnik, je standardna in jo lahko ponudi vsaj 20 ponudnikov, izven nje pa še več. Vlagatelj tako meni, da se je naročnik z uporabo postopka s pogajanji skušal izogniti novemu odprtemu postopku, saj je bil prvotni odprti postopek v celoti razveljavljen s strani Državne revizijske komisije in je naročnikov poizkus uporabe netransparentnega postopka edini razlog za uporabo tega postopka. Vlagatelj predlaga, da naročnik predmetno javno naročilo v celoti razveljavi oziroma podredno, da se vlagatelju omogoči vpogled v dokumentacijo o izvedenem postopku oddaje javnega naročila. Poleg tega vlagatelj zahteva povrnitev takse v višini 100.000,00 SIT.


Naročnik je s sklepom, št. 404-08-302/2003-5, z dne 08.10.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je skladno s 13. členom ZRPJN preveril, ali je zahtevek za revizijo pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba ter ugotovil, da zahtevek za revizijo ni vložila upravičena oseba, ker ne izkazuje aktivne legitimacije. Skladno z 10. členom ZRPJN zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede omejitev za sodelovanje, razen če gre za omejitve, ki so v nasprotju z predpisi. Naročnik nadaljuje, da je v postopku oddaje javnega naročila pridobil mnenje Urada, z dne 31.03.2003, s katerim je bil potrjen postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, s čimer je bila postavljena omejitev za sodelovanje skladno s predpisi o postopkih oddaje naročila.

Vlagatelj je dne 14.10.2003 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo oziroma obvestilo o nadaljevanju revizijskega postopka (v nadaljevanju: pritožba), v kateri predlaga, da se razveljavi sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 404-08-302/2003-5, z dne 08.10.2003. Vlagatelj navaja, da je zainteresiran ponudnik, ki je na istovrstno, neuspelo javno naročilo že vložil ponudbo, torej bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika in je zato aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Ob tem dodaja, da je ob informaciji naročnika, da bo ponovil postopek oddaje javnega naročila, meseca junija 2003, zaprosil naročnika za informacije o fazi postopka ter dobil z dokumentom št. 404-08/320/2002-9, z dne 12.06.2003, odgovor, da postopki potekajo skladno z veljavno zakonodajo, kar pa po vlagateljevem mnenju ne drži. Vlagatelj navaja, da je zaprosil za vpogled v mnenje Urada ter ugotovil, da je Urad izdal mnenje pod dvema kumulativnima pogojema (da je ponudnik edini v RS in da je edino izbrana rešitev ustrezna). Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik zamolčal Uradu bistvena dejstva, kot je npr. dejstvo, da je naročnik za isto javno naročilo že izvedel odprti postopek in prejel 4 ponudbe, od katerih je bila vsaj še ponudba vlagatelja pravilna. Zato je nenavadno, da bi ista rešitev, ki je bila enkrat primerna, za isto javno naročilo kar naenkrat postala neprimerna ob sklicevanju na dejstva, ki so obrobna. Ob vsem navedenem vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da pridobi mnenje Urada ter ugotovi, da je bilo mnenje izdano na podlagi zavajajočih podatkov, na podlagi tega pa predlaga razveljavitev sklepa naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, dne 15.10.2003, z dokumentom št. 404-08-302/2003-8, odstopil dokumentacijo Državni revizijski komisiji in predlagal, da se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je dne 22.10.2003 pridobila od Urada mnenje št. 404-08-100/2003-1.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba vlagatelja pravočasna in utemeljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Po pregledu predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se pritožbi ugodi, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je pritožba vlagatelja dopustna in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev pritožbe in zahtevka za revizijo. Vlagatelj ima kot oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti s področja predmeta javnega naročila in ki je sodelovala v predhodnih razpisih naročnika ob primerljivih predmetih javnega naročanja, v skladu z 9. členom ZRPJN, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve pritožbe.

Državna revizijska komisija je morala najprej odgovoriti na vprašanje v kakšnem roku je mogoče vložiti zahtevek za revizijo v postopku s pogajanji brez predhodne objave. ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. ZRPJN sicer neposredno ne ureja roka za vložitev zahtevka za revizijo po odločitvi o dodelitvi naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave in v primeru, ko oseba, ki ima aktivno legitimacijo, ni prejela odločitve naročnika. Državna revizijska komisija zato opozarja na smiselno uporabo določila prvega odstavka 12. člena ZRPJN.
Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti je določen subjektivni rok, desetdnevni rok se računa od trenutka, ko je upravičena oseba prejela odločitev o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Za posamezne ponudnike se lahko rok izteče različno, če so odločitev o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti prejeli različno. Za tiste, ki ne prejmejo odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti, roka ni mogoče določiti enako, saj ne prejmejo odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.
Če po preteku desetdnevnega roka od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ni vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik sklene pogodbo o dodelitvi naročila oziroma mora biti "znan" rok, ko lahko sklene pogodbo. Naročnik mora osnovne podatke o izidu objaviti v Uradnem listu v 14 dneh, s to objavo ne povezuje pogojev za sklenitev pogodbe (vsaj izrecno ne). Objava podatkov o izidu v Uradnem listu bi lahko bila okoliščina za določitev objektivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo za tiste aktivno legitimirane, ki niso prejeli obvestila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru naročnik dne â?? objavil v Uradnem listu RS, št. â??, pod št. Ob-â??, obvestilo o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je vlagatelj lahko izvedel za oddajo predmetnega javnega naročila v trenutku, ko je bilo to dejstvo uradno objavljeno (v Uradnem listu). To je bil dan, ko je vlagatelj prvič lahko izvedel za oddajo predmetnega javnega naročila.

Kot je bilo navedeno, je vlagatelj meseca junija 2003 zahteval od naročnika informacije o izvedenem javnem naročilu. Na vlagateljevo zahtevo je naročnik odgovoril dne 12.06.2003, v dopisu in zapisal, da se vsa naročila v Ministrstvu za obrambo izvajajo v skladu z ZJN-1 ter ostalo zakonodajo, ki pogojuje izvajanje javnih naročil.
Iz zapisanega izhaja, da je v obravnavanem postopku mogoče šteti, da je subjektivni rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči dne 12.06.2003, ko je vlagatelj od naročnika prejel pravno relevantne informacije o predmetnem javnem naročilu. Takšna ugotovitev je po mnenju Državne revizijske komisije tudi v skladu z namenom prvega odstavka 12. člena ZRPJN.

Nenazadnje, pa takšna rešitev izhaja tudi iz obrazložitve predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-A), ki je bil objavljen v poročevalcu Državnega zbora, št. 29, dne 19.03.2002, in kjer je predlagatelj zakona ob obravnavi 12. člena ZRPJN-A, zapisal naslednje:
"Zakonsko ne-reguliran ostaja rok za vložitev zahtevka za revizijo po dodelitvi naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave. To seveda ne pomeni, da zakon vložitve zahtevka v teh primerih ne omogoča. Nasprotno, naročnik mora dejstvo oddaje naročila tudi v takšnem postopku objaviti v Uradnem listu. Zaradi tega bo desetdnevni rok praviloma začel teči od dneva objave. Ker pa gre v primeru teh postopkov za veliko možnih variacij postopka, tukaj navedenega ni mogoče zapisati v kategorično normo, saj bi le-te zaradi možnih variacij nujno potrebovala vrsto (pa še to zgolj eksemplifikativno) navedenih izjem. Zato je predlagatelj ocenil, da naj se vprašanje pravočasnosti zahtevka za revizijo po dodelitvi javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ugotavlja v vsakem primeru posebej." (stran 26 in stran 27)."

Državna revizijska komisija opozarja, da bi drugačna rešitev pomenila, da se ponudniku ne zagotovi pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila in da bi bil s tem kršen 1. člen ZRPJN in tudi 3. člen ZRPJN, ki določa temeljna načela javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je sprejela v izreku navedeno odločitev tudi ob upoštevanju dejstva, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da je naročnik v Ur. listu RS št. 89/2003, z dne 12.09.2003 objavil oddajo obravnavanega javnega naročila, ki je glede na predmet objave podobnem javnemu naročilu po odprtem postopku, objavljenem v Ur. list RS št. â??, z dne â??, to je nakup, namestitev, prilagoditev in uvedba "sistema za upravljanje z dokumenti". Ta postopek pa je bil zaključen z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-254/02-22-2037, z dne .


V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo na prvi stopnji odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od treh navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena).

Ker naročnik zahtevka za revizijo še ni procesno obravnaval niti o njem ni meritorno odločil, in glede na to, da mora v skladu s prej navedenimi določili ZRPJN o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, drugega odstavka 13. člena ZRPJN, drugega odstavka 16. člena ali 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija naročniku naložila, da o zahtevku za revizijo odloči v skladu z določbami ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, dne

Natisni stran