018-243/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme za distribucijski center vodenja â?? in na podlagi zahtevka za revizijo podjetja â??, ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

Predlogu naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ugodi. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 19.09.2003, v predmetnem revizijskem postopku ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izdaje poročila o oddaji naročila po prvem odstavku 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik do pravnomočnega zaključka predmetnega revizijskega postopka ne sme izdati obvestila o oddaji naročila po drugem odstavku 78. člena ZJN-1.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.07.2003 sprejel sklep, št. 6024/03, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme za distribucijski center vodenja â?? (po razpisni dokumentaciji z oznako 13/2003-B), javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??.

Vlagatelj je še pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo, z dne 19.09.2003, v katerem navaja, da je naročnik prilagodil pogoje za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti določenemu ponudniku. Vlagatelj zatrjuje, da je nenavadno, da naročnik priznava reference za objekte samo od leta 1999 naprej, saj se v postopkih oddaje primerljivih javnih naročil po svetu ponavadi zahtevajo reference za zadnjih pet let. Ti projekti namreč zaposlujejo veliko število strokovnjakov s specialističnimi znanji, zato lahko vsak ponudnik tovrstne opreme izvede le nekaj projektov letno. Vlagatelj nadaljuje, da naročnik zahteva, da so v "multiutility" okolju vgrajene in da uspešno delujejo operativne funkcije za plinovodno omrežje, vodovodno omrežje, sistem mestnega ogrevanja, mestno deponijo odpadkov ali okoljske meritve, pri tem pa podrobno ne definira, katere so tiste funkcionalnosti znotraj ostalih "utilities", ki jih priznava, ampak samo pavšalno zahteva eno od ostalih "utility" funkcij. Naročnik poleg tega pri vrednotenju referenc striktno zahteva samo reference s področja elektroenergetike. Poleg tega ni med tehničnimi specifikacijami kot obvezna nikjer zahtevana določena funkcija ali funkcionalnost kot celota, ampak so obvezne lastnosti, ki so navedene na sivem ozadju, vedno le del določenega poglavja ali pa samo del posameznega odstavka znotraj tega poglavja. Vlagatelj dodaja, da je očitno, da so "multiutility" funkcije namenjene zgolj omejevanju konkurence, saj bi v nasprotnem naročnik moral kakšno od teh funkcij opredeliti kot obvezno. Vlagatelj nadaljuje, da naročnik ocenjuje manj kot 2% predpisanih lastnosti ponujenega sistema. Od tega se ne ocenjuje niti ena lastnost iz poglavij "zahteve za računalniško opremo", "zahteve za programsko opremo", "zahteve za preformanse", "zahteve za določitev obsega in širitev sistem" in "zahteve za graditev RTC". Naročnik torej ne ocenjuje celotnih funkcij, ki jih je formuliral kot SCADA in DMS funkcionalnost, ampak ocenjuje le posamezne dele, ki so pri ponudnikih različni. Tako opredeljena merila po vlagateljevem mnenju omogočajo manipulacijo z rezultati in pristransko ocenjevanje posameznih prispelih ponudb. Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik uporablja pogoje za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti istočasno tudi kot merilo. Pri tem navaja, da tistih referenc, ki jih bo uporabil kot pogoj ne bo upošteval kot merilo, pri čemer pa nikjer ne navaja, po kakšnem ključu bo določene reference uporabil kot pogoj in katere kot merilo. Vlagatelj zaključuje, da navedena ravnanja naročnika omogočajo manipulacijo z rezultati vrednotenja in so namenjena izigravanju določb, ki urejajo javno naročanje, zato je potrebno razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo razveljaviti ter jo uskladiti s kogentnimi predpisi.

Naročnik je z dopisom, št. 7489/03, z dne 23.09.2003, Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V obrazložitvi navedenega predloga naročnik povzema vsebino zahtevka za revizijo in dodaja, da bi moral predmetno javno naročilo izvesti že v prejšnjem letu, vendar ni prejel pravilnih ponudb. Zaradi tega z zavlačevanjem postopka naročniku nastaja neposredna gospodarska škoda, hkrati pa je ogroženo tudi obratovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema. Nadomestitev obstoječih zastarelih sistemov vodenja in nadzora s sodobnim centralnim sistemom vodenja in nadzora je namreč nujna za učinkovito obvladovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema. Izvedba takega javnega naročila predstavlja javno korist, saj sodoben centraliziran nadzor zmanjša možnost dolgotrajnega izpada dobave električne energije, čemur bi se s postavitvijo takega centra vodenja na področju, ki ga pokriva naročnik izognili in predvsem povečali zanesljivost dobave električne energije odjemalcem. Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da javni interes za nemoteno preskrbo z električno energijo vsekakor obstaja. Naročnik meni, da gre v za vlagateljevo zlorabo pravice do revizije ter da se povzroča nepotrebna škoda, zato predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne, pred tem pa izda sklep, da vložen zahtevek za revizijo, zaradi varstva javne koristi ne zadrži nadaljnjega izvajanja postopka oddaje javnega naročila.

Z dopisom, št.: km/kš 7509/03, z dne 24.09.2003 je naročnik podal Državni revizijski komisiji predlog za odlog odločanja o nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo in sicer naj bi le-ta odločila o predlogu šele, ko bo naročnik o stvari meritorno odločil.

Naročnik je z dokumentom, št.: MK/Kš 7700/03, z dne 29.09.2003, na podlagi 16. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom z dne 03.10.2003 na podlagi prvega odstavka 17. člena zahteval nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dokumentom, št. KM/kš 7986/03, z dne 09.10.2003 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo za predmetno javno naročilo, hkrati pa je v njem navedel, da ugotavlja, da bi moral omenjeno javno naročilo izvesti že v prejšnjem letu, vendar ni prejel pravilnih ponudb. Zaradi tega z zavlačevanjem postopka naročniku nastaja neposredna gospodarska škoda, hkrati pa je ogroženo tudi obratovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema. Nadomestitev obstoječih zastarelih sistemov vodenja in nadzora s sodobnim centralnim sistemom vodenja in nadzora je nujna za učinkovito obvladovanje distribucijskega elektoenergetskega sistema. Izvedba takega javnega naročila predstavlja javno korist, saj sodoben centraliziran nadzor zmanjša možnost dolgotrajnega izpada dobave električne energije, čemur bi se s postavitvijo takega vodenja na področju, ki ga pokriva naročnik z večjo učinkovitostjo izognili in predvsem povečali zanesljivost dobave električne energije odjemalcem - naročnik ugotavlja, da javni interes za nemoteno preskrbo električne energije vsekakor obstaja. Hkrati pa dodaja, da gre za vlagateljevo zlorabo pravice do vlaganja zahtevkov za revizijo in da se povzroča nepotrebna škoda ter predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne, pred tem pa izda sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zaradi varstva javne koristi ne zadrži nadaljnjega izvajanja postopka oddaje javnega naročila (glede na poslan predlog na Državno revizijsko komisijo z dne 23.09.2003). Z izdajo predmetnega sklepa namreč nobeden izmed udeležencev v postopku ne bi bil oškodovan in tudi ne bi bil ogrožen ne javni interes, ne interes ponudnikov, ne interes vlagatelja. Naročnik bi vodil postopek izvedbe javnega naročila dalje, in sicer vsaj do odločitve o oddaji javnega naročila.

Po presoji navedb naročnika ter pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena pa ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Velja pripomniti, da je Državna revizijska komisija doslej že večkrat zavzela stališče, da morajo biti razlogi, ki opravičujejo odločitev o nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo, pogojeni z objektivnimi okoliščinami posameznega primera, ne pa z ravnanjem naročnika samega (npr. sklep Državne revizijske komisije, št. 018-167/02, z dne 06.08.2002).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje javnega naročila obstaja, saj se kaže v cilju zagotovitve gospodarne rabe javnih sredstev ter učinkovitega obratovanja distribucijskega elektroenergetskega sistema. Istočasno gre ugotoviti, da delna nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, kot je določena v izreku tega sklepa, ne vpliva na koristi zadržanja za vse, ki bi lahko bili oškodovani, oziroma nima škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. S takšno odločitvijo je naročniku omogočeno, da kljub vloženemu zahtevku za revizijo izvede odpiranje ponudb, opravi postopek pregledovanja, vrednotenja in ocenjevanja ponudb ter izda poročilo o oddaji naročila po prvem odstavku 78. člena ZJN-1, hkrati pa do pravnomočnega zaključka predmetnega revizijskega postopka ne sme izdati obvestila o oddaji naročila po drugem odstavku 78. člena ZJN-1. Z dovolitvijo izvedbe odpiranja, pregledovanja, vrednotenja in ocenjevanja ponudb je naročniku dana možnost, da ob upoštevanju načela hitrosti iz 2. točke prvega odstavka 3. člena ZRPJN ter rokov, ki jih za posamezna procesna dejanja predvideva ZRPJN, prispeva k čim hitrejšemu postopku oddaje javnega naročila, hkrati pa izvede določena ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, s čimer je zagotovljeno upoštevanje razumnih rokov za oddajo predmetnega javnega naročila. Istočasno je s prepovedjo sprejema vsebinske odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in posledično prepovedjo sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila vlagatelju zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva in možnost učinkovite odprave domnevnih nezakonitosti, ki jih vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo.

Glede na dejstvo, da je bil zahtevek za revizijo vložen pred datumom za oddajo ponudb, Državna revizijska komisija pa je predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ugodila, mora naročnik v nadaljevanju določiti nov rok za predložitev ponudb in nov datum odpiranja ponudb, s čemer bo vsem zainteresiranim potencialnim ponudnikom dana možnost, da svojo ponudbo do novega roka, bodisi predložijo, umaknejo, vložijo novo ali spremenijo. O spremembi roka za predložitev ponudb in datuma za odpiranje ponudb mora naročnik v skladu z načelom enakopravnosti obvestiti vse, ki so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dvignili razpisno dokumentacijo in/ali oddali ponudbo ter ti spremembi tudi objaviti na način, kot je bil objavljen razpis (5. odstavek 25. člena ZJN-1).

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani,

Natisni stran