018-238/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev pogarancijskega vzdrževanja, konfiguriranja in nadgradenj računalniške opreme in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??, ki ga zastopa pravna pisarna â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik),

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Dopolnitev zahtevka za revizijo se zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.07.2003 sprejel sklep o pričetku oddaje javnega naročila, št. â??-39/2003-1L-ODP/S, za pogarancijsko vzdrževanje standardne računalniške opreme. Naročnik je objavil javni razpis za izvajanje storitev pogarancijskega vzdrževanja, konfiguriranja in nadgradenj računalniške opreme v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, kjer je predvidel oddajo javnega naročila po sklopih, in sicer: A1: namizna računalniška oprema - â?? območje; A2: namizna računalniška oprema - â?? območje; A3: namizna računalniška oprema - â?? območje. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 26.08.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 7 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 02.09.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za območje â?? izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za območje â?? podjetje â??, za območje â?? pa naročnik ni izbral nobenega ponudnika.

Vlagatelj je dne 10.09.2003 naročniku posredoval vlogo za vpogled v razpisno (ponudbeno) dokumentacijo izbranega ponudnika, kar mu je naročnik dovolil z dopisom, z dne 12.09.2003.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo za sklop A1: namizna računalniška oprema - Ljubljansko območje, z dne 12.09.2003, v katerem navaja kršitev načela enakopravnosti ponudnikov, kršitev pogojev razpisne dokumentacije ter kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je iz obvestila o oddaji javnega naročila razvidno, da je naročnik pri določitvi cene posameznega ponudnika upošteval le ceno delovne ure serviserja DDP, ne pa tudi ceno ure serviserja na poti. S tem je naročnik kršil 4.12. točko razpisne dokumentacije, v kateri je določeno, da bo izbran ponudnik po principu najnižje cene. Pri tem je bilo le v oklepaju navedeno "najnižja cena delovne ure serviserja na posameznem območju". Najnižja cena tako vsebuje obe postavki, kateri je naročnik tudi izrecno zahteval, da ju ponudnik navede, to je cena delovne ure serviserja in cena ure serviserja na poti. Vlagatelj meni, da v kolikor bi se za najnižjo ceno smatrala le cena delovne ure serviserja (brez cene ure serviserja na poti), bi to moral ponudnik (pravilno: naročnik) jasno in brez dvoma zapisati v 4.12. točki, kjer pa je izrecno določil princip najnižje cene, pri čemer njegova navedba v oklepaju ne more tako bistveno in popolnoma izničiti ta izrecno in brez oklepaja določen princip. Tudi iz obrazca "Predračun", ki je bil priloga ponudbe, je razvidno, da je sestavni del najnižje cene seštevek obeh navedenih cen, saj je v nasprotnem primeru obrazec zavajajoč. Obrazec je izdelal naročnik sam, in sicer tako, da sta obe storitvi (in ceni) navedeni in označeni popolnoma enakovredno.
Vlagatelj navaja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika jasno razvidno, da je imel le-ta od samega začetka namen, da izigra nejasno določeno formulacijo naročnika, to je, kaj predstavlja najnižjo ceno, ki jo bo naročnik upošteval pri svoji izbiri kot ponudbeno ceno. Zato je izbrani ponudnik bistveno zmanjšal ceno delovne ure serviserja, in sicer je le-ta kar za cca. 50% nižja od prve naslednje najcenejše ponudbe, po drugi strani pa je njegova cena ure serviserja na poti višja kar za več kot 100% od naslednje najvišje ponudbe. S tem so bili ostali ponudniki postavljeni v neenakopraven položaj, saj so le-ti upravičeno menili, da se cena serviserja na poti upošteva pri končni vrednosti oziroma ceni ponudbe. Glede na dejstvo, da je moral ponudnik določiti ceno ure serviserja na poti in jo navesti v svoji ponudbi, je očitno, da se mora ta cena upoštevati pri končni ceni ponudbe, saj je v nasprotnem primeru nepotrebna in zavajajoča. Vlagatelj v predmetnem postopku navaja tudi kršitev temeljnega načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj ponudba izbranega ponudnika ni najcenejša, temveč je najdražja, saj dejanski stroški, ki jih plača naročnik pomenijo seštevek cene ure servisiranja na poti in cene delovne ure serviserja. Ta seštevek je pri izbranem ponudniku kar za 50% višji od naslednje najvišje ponudbe.
Vlagatelj še navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, saj v njej ni bilo navedeno stanje zalog - rezervni deli na lokaciji (vrsta in količina), tako kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, v obrazcu "Prijava" - 5. Prostori.
Vlagatelj si pridržuje pravico zahtevek za revizijo dopolniti z dejstvi in dokazi, po tem, ko mu bo omogočen vpogled v ponudbeno dokumentacijo.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se v celoti razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 02.09.2003, za â?? območje.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov v višini 1000 točk po odvetniški tarifi, to je 110.000,00 SIT, povečanih za 20% DDV, ter povrnitev stroškov plačila takse.

Vlagatelj je vložil dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 16.09.2003, v katerem dodatno navaja še nekatere kršitve v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zapiše, da izbrani ponudnik ni izkazal posesti ustreznih prostorov na ljubljanskem teritorialnem področju. Kupoprodajna pogodba, št. 101/01, ki jo je ponudnik kot kupec sklenil s prodajalcem â?? in katero je ponudnik priložil kot dokaz posesti prostorov, niti lastništva, niti posesti dejansko in pravno formalno ne izkazuje. Iz pogodbe je jasno razvidno, da pogodba ni bila predložena pristojnemu davčnemu organu v odmero davkov, prav tako pa podpisi strank-podpisnikov pogodbe niso notarsko overjeni. Pogodba tako ni sestavljena oziroma sklenjena v predpisani obliki.

Naročnik je z odločitvijo, z dne 25.09.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil zahtevo po povrnitvi stroškov. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na vsebino 4.12. točke razpisne dokumentacije, glede na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, prepozen in se kot tak zavrže.
Glede vlagateljeve navedbe, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno, saj v njej ni bilo navedeno stanje zalog - rezervni deli na lokaciji (vrsta in količina), naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik pravilno izpolnil celotni obrazec "prijava", kar pomeni, da je pri točki 5. Prostori navedel podatke o rezervnih delih na lokaciji po vrsti in količini.
V zvezi z navedbo vlagatelja o neizkazani posesti prostorov izbranega ponudnika na ljubljanskem teritorialnem področju, naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik s predložitvijo kupoprodajne pogodbe med prodajalcem â?? in izbranim ponudnikom kot kupcem, za prodajo/nakup poslovno stanovanjskega objekta "D1" na območju â??, izpolnil pogoj, naveden v točki 5.4.3.4 razpisne dokumentacije. Naročnik v navedeni točki ni zahteva, da morajo ponudniki predložiti notarsko overjeno pogodbo ali pogodbo, iz katere je razvidno, da je bila predložena pristojnemu davčnemu organu v odmero davkov. Iz predložene dokumentacije še nedvoumno izhaja, da je izbrani ponudnik posestnik prostorov na lokaciji â??. Enako izhaja tudi iz dejstva registracije ponudnika. Dejstvo lastništva pri presoji posestva (pravilno: posesti) ni relevantno.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 30.09.2003, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 07.10.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-238/03-23-1683, z dne 22.10.2003, skladno z določbo drugega odstavka 17. člena ZRPJN, zaprosila za odstop ponudbene dokumentacije ostalih ponudnikov za "Območje Ljubljana", katero je le-ta posredoval kot prilogo dopisa, z dne 23.10.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za sklop A1: namizna računalniška oprema - â?? območje, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila za sklop A1 in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka za sklop A1.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo element za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, vendar pa merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati. Določba četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Pri tem mora biti ocenjevanje in vrednotenje ponudb transparentno in nediskriminatorno, odločitev o dodelitvi točk pa objektivno artikulirana in medsebojno primerljiva ter razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila. Namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo.

ZRPJN v 10. členu določa, da zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Določba zahteva od ponudnika oziroma vlagatelja posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, hkrati pa uveljavlja načeli hitrosti in učinkovitosti, ki sta (poleg ostalih načel) temeljni načeli javnega naročanja in katerih namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili ne-strinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnike (in druge osebe), da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika in zoper njih reagirajo nemudoma. V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila (izdaji sklepa oz. obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika) ne more vložiti zahtevka za revizijo glede načina določitve meril, njihove teže ali opisa ali pa glede določitve načina uporabe meril. Kljub temu pa se na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče sklicevati glede rezultatov vrednotenja ponudb oz. v primeru, ko se izkaže, da način ocenjevanja, kot je določen v razpisni dokumentaciji, ne omogoča nediskriminatornega in objektivnega ocenjevanja ponudb in da zato ni mogoče naknadno preveriti pravilnosti ocenjevanja ponudb.

Državna revizijska komisija je tako uvodoma presojala revizijsko navedbo, po kateri je naročnik pri določitvi cene posameznega ponudnika upošteval le ceno delovne ure serviserja DDP, ne pa tudi ceno ure serviserja na poti ter naj bi s tem kršil 4.12. točko razpisne dokumentacije, v kateri je določeno, da bo izbran ponudnik po principu najnižje cene. Ker presoja (ne)pravilnosti postavitve meril v razpisni dokumentaciji, kot rečeno, glede na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN ni več mogoča, je Državna revizijska komisija v tem delu revizijskega postopka ugotavljala zgolj, ali je bilo ocenjevanje naročnika, glede na postavljena merila v razpisni dokumentaciji, pravilno in objektivno preverljivo.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 4.12 Izbira ponudnika določil: "Naročnik bo izločil ponudnika, ki ne bo izpolnjeval pogojev iz navodil ponudnikom, najugodnejše ponudnike pa bo izbral v skladu z razpisanimi merili po principu najnižje cene (najnižja cena delovne ure serviserja na posameznem območju).". V točki 5.5.2 Merila za ocenjevanje je zapisal: "V predračunu mora ponudnik posredovati ceno delovne ure serviserja.". Nadalje naročnik v točki 4.9.2.4 Predračun določi: "Ponudnik v obrazec predračun vpiše ceno delovne ure serviserja po območjih. â?? Potni stroški morajo biti vključeni v ceno. â?? V predračun ponudnik vpiše tudi ceno ure serviserja na poti (nad 25 km na območju prijave). Potne stroške bo naročnik ponudniku priznal le ob izpolnjevanju pogojev iz točke 5.3.1 razpisne dokumentacije (Območja prijave).". V tej točki (5.3.1 Območja prijave) pa je navedeno: "Potni stroški: v primeru poti, daljše od 25 km, bo naročnik priznal izvajalcu čas na poti po naslednjem ključuâ??".

Iz navedene vsebine točke 4.9.2.4 Predračun izhaja, da se v obrazec predračun vpiše ceno delovne ure serviserja po območjih. Poleg tega se v predračun vpiše tudi ceno ure serviserja na poti, ki pa jih bo naročnik priznal le v primeru poti, daljše od 25 km. Najugodnejšega ponudnika bo naročnik izbral v skladu z razpisanimi merili po principu najnižje cene delovne ure serviserja na posameznem območju. Vrednotila pa se bo, skladno s točko 5.5.2 Merila za ocenjevanje, zgolj cena delovne ure serviserja.

Na podlagi navedenega gre zaključiti, da je bil način ocenjevanja ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, glede na vnaprej predvidena merila v razpisni dokumentaciji, pravilen in objektivno preverljiv, naročniku pa ni mogoče očitati diskriminatornega obravnavanja posameznih ponudb. Izbrana je bila ponudba z najnižjo ceno delovne ure serviserja na posameznem območju. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbene dokumentacije ostalih ponudnikov za Ljubljansko območje in ugotovila, da je naročnik pri vseh pridobljenih ponudbah vrednotil zgolj ceno delovne ure serviserja, cene ure serviserja na poti pa ni ocenjeval. Ugotoviti je, da je naročnik ocenjeval posamezne ponudbe tako, kot je navedel v 17. točki v objavi javnega razpisa in vnaprej predvidel v razpisni dokumentaciji (točka 5.5.2). Državna revizijska komisija na tem mestu še dodaja, da bi moral vlagatelj, v kolikor meni, da je razpisno merilo dvoumno, nejasno oziroma diskriminatorno, svoje pomisleke zoper sporno merilo uveljavljati že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi javnega naročila (arg. petega odstavka 12. člena ZRPJN). Naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tako tudi ni mogoče očitati kršitve načela enakopravnosti ponudnikov.

Državna revizijska komisija je posebej preverila tudi vlagateljevo trditev, da oddaja predmetnega javnega naročila ne zagotavlja spoštovanja načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Naročnik je z dopisom, z dne 28.08.2003, izbranega ponudnika v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 pozval, naj posreduje obrazložitev (strukturo) cene ure serviserja na poti DDP naročnik, ki jo je podal v svoji ponudbi. Izbrani ponudnik je z dopisom, z dne 28.08.2003, naročniku odgovoril, da je v obrazcu predračuna navedena urna postavka serviserja za območje prijave 3.540,00 DDP naročnik, pravilna in veljavna. Cena ure serviserja na poti DDP naročnik pa je 11.520,00, vendar pa ni relevantna in je neobvezujoča, saj časa na poti od razdalje 0 do 25 km ni mogoče obračunavati, sedeža podjetij naročnika in izbranega ponudnika pa sta neprimerno bližje kot 25 km, še navaja vlagatelj. Glede na navedeno ni moč slediti navedbi vlagatelja o kršitvi načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj je bila poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen in na predmet javnega naročila (arg. 4. člena ZJN-1) ter je naročnik oddal javno naročilo ponudniku, ki je bil glede na razpisno merilo najugodnejši.

Državna revizijska komisija je obravnavala tudi navedbo vlagatelja, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno, saj v njej ni bilo navedeno stanje zalog - rezervni deli na lokaciji (vrsta in količina). Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil Obrazec "Prijava" - 5 Prostori ter v njem navedel podatke o rezervnih delih na lokaciji po vrsti in količini. Skladno z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Nove navedbe vlagatelja, ki jih je le-ta navedel v dopolnitvi zahtevka za revizijo, z dne 16.09.2003, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti." V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Dopolnitev zahtevka za revizijo po preteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN tako ni mogoča, in sicer ne glede na to, da si je vlagatelj (v zahtevku za revizijo) po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika "pridržal pravico" dopolniti zahtevek za revizijo z novimi dejstvi in dokazi. Predpis, ki ureja pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnega naročila (ZRPJN), na vpogled v ponudbeno dokumentacijo ne veže posebnih pravnih posledic. Dodati gre, da bi lahko vlagatelj zavaroval svoj pravni položaj z zahtevo po obrazloženem obvestilu o oddaji naročila. šele od dneva prejema obrazloženega obvestila tako teče rok za vložitev zahtevka za revizijo (prvi odstavek 79. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija se zato iz navedenih razlogov ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne

Natisni stran