018-233/03-2

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo ceste â?? ter na podlagi pritožb, ki sta ju vložila vlagatelja â?? (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in â?? (naslov v Sloveniji: Leskoškova 2, Ljubljana), ki ga zastopa odvetnik â?? po substituciji odvetnice â?? (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Pritožba prvega vlagatelja, z dne 29.09.2003, se kot neutemeljena zavrne.
2. Pritožba drugega vlagatelja, z dne 29.09.2003, se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za rekonstrukcijo ceste â??. Dne 11.08.2003 je naročnik ponudnikom posredoval obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 347-07-148/99, v katerem je navedel, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika â??

Vlagatelja sta vložila zahtevek za revizijo, z dne 27.08.2003, v katerem navajata, da je naročnik napačno ugotovil, da je njuna ponudba nepravilna iz razloga, ker drugi vlagatelj v času oddaje ponudbe ni izpolnjeval pogoja za opravljanje dejavnosti in ni predložil potrdila davčne uprave Republike Slovenije. Navajala sta, da sta v svoji ponudbi podala vse dokumente in dokazila, zahtevana v razpisni dokumentaciji naročnika.

Naročnik je z dopisom, št. 347-07-148/99, z dne 01.09.2003, vlagateljevega pooblaščenca odvetnika â?? (v nadaljevanju: pooblaščenec) pozval, da v roku treh dni od prejema tega poziva vplača takso iz 22. člena ZRPJN v višini 200.000,00 SIT.

V dopisu "Predložitev potrdila o plačilu takse in zahteva za vrnitev v prejšnje stanje", z dne 11.09.2003, je drugi vlagatelj (preko pooblaščenčeve substitutke odvetnice â??; v nadaljevanju: substitutka) navedel, da je le-ta dne 11.09.2003 od naročnika izvedela, da je naročnik oba vlagatelja z dopisom, z dne 01.09.2003, pozval k plačilu takse. Iz povratnice tega dopisa je razvidno, da je bila omenjena pošiljka prejeta dne 04.09.2003. Tega dne, navaja drugi vlagatelj, pa pooblaščenec ni imel več pooblastila prvega vlagatelja, saj ga je le-ta temu odpovedal dne 03.09.2003. Ker je pooblaščenec od dne 01.09.2003 na letnem dopustu, ni o tem obvestil naročnika. Drugi vlagatelj navaja, da poziv k plačilu takse prvemu vlagatelju še ni bil vročen, zato 3 dnevni rok za predložitev potrdila o plačilu takse še sploh ni pričel teči. Ker je prvi vlagatelj glavni ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, je prevzel obveznost za plačilo takse v revizijskem postopku. Substitutka pooblaščenca je za to izvedela šele 11.09.2003 od prvega vlagatelja, saj je le-tega naročnik klical dne 10.09.2003 in poizvedoval o plačilu takse. Navaja tudi, da sta prvi in drugi vlagatelj sicer materialno pravno solidarno zavezana za plačilu takse, s procesnega stališča pa sta enotna sospornika. Drugi vlagatelj je iz razloga, ker prvemu vlagatelju rok za predložitev potrdila o plačilu takse še ni pričel teči, dne 11.09.2003 vplačal takso in je po njegovem mnenju predložitev potrdila pravočasna. V kolikor naročnik predložitev potrdila o plačilu takse ne bi štel za pravočasno, naj ta vloga šteje kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je do zamude prišlo iz upravičenih razlogov. Temu dopisu je priložil tudi potrdilo o plačilu takse, iz katerega je razvidno, da je bila taksa plačana dne 11.09.2003.

V dopisu "Plačilo takse in zahteva za vrnitev v prejšnje stanje", z dne 12.09.2003, je prvi vlagatelj naročniku navedel, da je že dne 03.09.2003 odpovedal pooblastilo pooblaščencu, zaradi česar mu ni bil vročen poziv k plačilu takse, saj le ta zastopa samo še drugega vlagatelja. Prvi vlagatelj izrecno navaja, da sprejema pisanje substitutke v dopisu "Predložitev potrdila o plačilu takse in zahteva za vrnitev v prejšnje stanje", z dne 11.09.2003, in jih kot procesna dejanja odobrava. S tem odobrava tudi plačilo takse s strani drugega vlagatelja in zahtevano vrnitev v prejšnje stanje. V bodoče pa se bo prvi vlagatelj v tem revizijskem postopku zastopal sam. Ponavlja tudi argumente drugega vlagatelja za svoje trditve v zvezi s zatrjevano pravočasnostjo plačila takse in zahteve za vrnitev v prejšnje stanje.

Drugi vlagatelj je z dopisom "Dostava listine", z dne 12.09.2003, naročniku posredoval dopis prvega vlagatelja "Odpoved pooblastila", z dne 03.09.2003 ter svoj celotni naslov.

Naročnik je sklepom, št. 347-07-148/99, z dne 19.09.2003, zahtevek za revizijo obeh vlagateljev zavrgel in zavrnil zahtevek za vrnitev v prejšnje stanje. V obrazložitvi tega sklepa navaja, da je vlagatelja dne 01.09.2003 pozval k plačilu takse. Dokazilo o plačilu takse je prejel dne 12.09.2003. Ker v zakonsko določenem roku naročnik ni prejel potrdila o plačilu takse, niti taksa ni bila plačana, je v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrgel. Predlagano vrnitev v prejšnje stanje prvega in drugega vlagatelja je naročnik zavrnil, ker meni, da dejstvo, da je pooblaščenec na letnem dopustu, ni objektivni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pooblaščenec je namreč pooblastil svojo substitutko, da ga zastopa v času njegove odsotnosti. Naročnik še navaja, da bi moral prvi vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 99. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, v nadaljevanju: ZPP) preklic pooblastila naznaniti naročniku, pooblaščenec oziroma njegova substitutka pa bi morala kljub temu prvega vlagatelja opozoriti, da je v njegovem imenu prejela poziv za plačilo takse. Preklic pooblastila učinkuje namreč od tistega trenutka dalje, ko je o njem obveščen naročnik.
Naročnik je vlagatelja v pravnem pouku opozoril, da imata možnost zoper ta sklep vložiti pritožbo na Državno revizijsko komisijo v roku treh dni od prejema tega sklepa.

Prvi vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN vložil pritožbo, z dne 29.09.2003, v kateri zoper odločitev naročnika v sklepu, št. 347-07-148/99, z dne 19.09.2003, navaja, da substitutka ni prejela poziva k plačilu takse v njegovem imenu, da je o preklicu pooblastila pooblaščencu naročnika obvestila v razumnem roku, ko je izvedela za zaplet s plačilom takse. Prvi vlagatelj navaja, da so razlogi za zamudo plačila takse na strani drugega vlagatelja, zaradi česar prvi vlagatelj meni, da on ne bi smel biti prekludiran v svoji pravici do zahteve za vrnitev v prejšnje stanje. Razlog za zamudo torej ni samo odsotnost pooblaščenca, ampak celoten splet okoliščin, na katerega je odreagiral takoj, ko je zanj izvedel.
Prvi vlagatelj še navaja, da je bila taksa plačana 11.09.2003, naročnik je potrdilo o plačilu takse prejel 12.09.2003, o zahtevku pa je odločil dne 19.09.2003, ko so bile procesne predpostavke za odločanje (vključno s takso) izpolnjene. Po praksi civilnih sodišč taksa, ki ni bila plačana v roku, je pa plačana v času odločanja sodišča, šteje za plačano (v potrditev tega prilaga sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1775/1999). Poleg tega prvi vlagatelj še navaja, da je zavrženje zahtevka za revizijo možno šele potem, ko tudi Državna revizijska komisija pozove vlagatelja k dopolnitvi zahtevka za revizijo.
Prvi vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo oziroma le-tega sama sprejme v obravnavo.

Tudi drugi vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN vložil pritožbo, z dne 29.09.2003, v kateri navaja, da je bila taksa plačana 11.09.2003, naročnik je potrdilo o plačilu takse prejel 12.09.2003, o zahtevku pa je odločil dne 19.09.2003, ko so bile procesne predpostavke za odločanje (vključno s takso) izpolnjene. Po praksi civilnih sodišč šteje taksa, ki ni bila plačana v roku, je pa plačana v času odločanja sodišča, za plačano (v potrditev tega prilaga sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1775/1999). Poleg tega vztraja tudi pri svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-233/03-22-1545, z dne 03.10.2003, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN pozvala naročnika, da ji odstopi vso relevantno dokumentacijo, kar ji je naročnik tudi posredoval v prilogi dopisa, št. 347-07-148/99 - 2415-03-000809/0, z dne 30.09.2003.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb obeh vlagateljev in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali sta pritožbi dopustni in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev pritožb, pri tem je ugotovila, da sta vlagatelja kot skupna ponudnika, ki sta oddala skupno ponudbo (joint venture), v skladu z 9. členom ZRPJN zainteresirana za dodelitev naročila oziroma bi jima bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki jih v zahtevku za revizijo navajata kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranka v revizijskem postopku in upravičena do vložitve tako revizijskega zahtevka kot tudi pritožb, na podlagi ZRPJN.

ZRPJN v tretjem odstavku 12. člena določa obvezne sestavine zahtevka za revizijo in med drugim v 6. točki določa tudi potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. V primeru nepopolnega zahtevka za revizijo mora naročnik v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN nemudoma pozvati vlagatelja, da le-tega dopolni. Zakonski rok za dopolnitev zahtevka je 3 dni, rok pa začne teči od dne, ko vlagatelj prejme zahtevo za dopolnitev. 3 dnevni rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je prekluziven rok, kar pomeni, da ima potek roka za stranko posledico, da določenega procesnega dejanja (vezanega na rok) ne more več opraviti. Če torej vlagatelj v predpisanem roku zahtevka za revizijo ne dopolni, ga naročnik na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN zavrže.

Ugotoviti je potrebno, da ZRPJN sporno vprašanje ureja in torej v povezavi s tem vprašanjem ni potrebna smiselna uporaba pravil ZPP, saj ZRPJN v petem odstavku 3. člena ZRPJN ("V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.") napotuje na smiselno uporabo ZPP le glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. Kot je že ugotovljeno, ZRPJN vsebuje določbe v zvezi z obveznimi sestavinami zahtevka za revizijo in ureja tudi situacijo, ko ostane vloženi zahtevek za revizijo kljub pozivu naročnika nedopolnjen oziroma je dopolnjen po preteku prekluzivnega roka, zato glede tega ni možna smiselna uporaba pravil ZPP in posledično tudi ni relevantno sklicevanje na odločitve civilnih sodišč.

Iz predložene dokumentacije izhaja, da sta vlagatelja vložila zahtevek za revizijo preko svojega pooblaščenca. Naročnik je z dopisom, št. 347-07-148/99, z dne 01.09.2003, vlagateljevega pooblaščenca pozval, da v roku treh dni od prejema tega poziva vplača takso iz 22. člena ZRPJN v višini 200.000,00 SIT. Glede na dejstvo, da je naročnik razpolagal s povratnico, iz katere je izhajalo, da sta vlagatelja omenjeni poziv k plačilu takse prejela dne 04.09.2003 preko pooblaščenca in glede na okoliščino, da ni bil seznanjen z odpovedjo pooblastila pooblaščencu s strani prvega vlagatelja (kar izhaja tudi iz same odpovedi pooblastila, z dne 03.09.2003), je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik ravnal v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Vlagatelja bi namreč morala vloženi zahtevek za revizijo dopolniti s potrdilom o plačilu takse najkasneje dne 07.09.2003. Ker je bila zadnji dan roka (07.09.2003) nedelja, se v skladu s 111. členom ZPP, rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to je z iztekom dne 08.09.2003. V skladu s 112. členom ZPP se šteje, da je vloga, vezana na rok, pravočasna, če je izročena pristojnemu organu, preden se rok izteče. Če pa se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve organu, na katerega je naslovljena. Iz predložene dokumentacije gre ugotoviti, da vlagatelja svoje vloge nista dopolnila skladno z zgoraj navedenimi določili ZRPJN in ZPP.

Vlagatelja sta takso vplačala šele dne 11.09.2003 in potrdilo o plačilu le-te naročniku posredovala dne 12.09.2003. Ugotoviti je potrebno, da sta zamudila 3-dnevni prekluziven rok, zaradi česar sta izgubila pravico opraviti to procesno dejanje.

Glede navajanja vlagateljev, da je prvi vlagatelj pred prejemom poziva k plačilu takse preklical pooblastilo pooblaščencu, zaradi česar meni, da sploh še ni prejel taksnega opomina in mu posledično ni začel teči oziroma mu zaradi tega ni mogel preteči 3-dnevni rok, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi v zvezi s tem naročniku ni mogoče očitati nobene kršitve zakona. V skladu z 99. členom ZPP sicer lahko stranka pooblastilo pooblaščencu prekliče kadar koli, vendar pa mora preklic pooblastila bodisi pisno ali ustno na zapisnik naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, za katerega je bil pooblaščenec pooblaščen. Preklic pooblastila za nasprotno stranko velja šele od trenutka, ko se ji ta naznani. Iz dopisa prvega vlagatelja "Odpoved pooblastila", z dne 03.09.2003, pa je razvidno, da je prvi vlagatelj preklical pooblastilo pooblaščencu, vendar pa mu je istočasno naložil, da o tem obvesti naročnika. Prvi vlagatelj tako ni zagotovil, da bi preklic začel učinkovati tudi nasproti naročniku, saj je učinkovanje preklica skladno s tretjim odstavkom 99. člena ZPP vezano na trenutek, ko se nasprotni stranki (torej naročniku) preklic naznani. Ne glede na preklic pooblastila s strani prvega vlagatelja pa je potrebno ugotoviti, da je drugi vlagatelj vedel za poziv k plačilu takse, pa je plačilo takse ravno tako opravil po preteku zakonsko določenega (in s strani naročnika) postavljenega roka.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbo obeh vlagateljev, da se lahko zahtevek za revizijo zavrže šele, ko vlagatelja k dopolnitvi zahtevka za revizijo pozove tudi Državna revizijska komisija, še pripominja, da to situacijo ureja prvi odstavek 21. člena ZRPJN (Obvezni podatki), ki pa se nahaja v tretjem poglavju ZRPJN, ki ureja postopek pred Državno revizijsko komisijo. Glede na to, da do uporabe teh določb pride šele, ko se konča revizijski postopek pred naročnikom, je sklicevanje na te določbe neutemeljeno. Pripomniti gre, da Državna revizijska komisija poziva k dopolnitvi vloženega zahtevka za revizijo samo v primerih, ko tega skladno z zgoraj citiranim določilom četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, ne stori naročnik.

Državna revizijska komisija je zato v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v drugi alinei drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi kot neutemeljeni zavrnila.

ZRPJN ne ureja instituta vrnitve v prejšnje stanje, zato je v takšnih primerih v skladu z že prej citiranim določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN potrebno smiselno uporabiti določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. V skladu z določilom prvega odstavka 117. člena ZPP se predlog za vrnitev v prejšnje stanje poda pri sodišču, pri katerem je bilo zamujeno dejanje, katero o predlogu, na podlagi 120. člena ZPP, tudi odloči. Ker je v predmetni zadevi eventualna zamuda nastala v postopku pred naročnikom, je o tem predlogu odločal naročnik. Glede na to, da je o zahtevi o vrnitvi v prejšnje stanje naročnik odločil tako, da ju je zavrnil kot neutemeljeni, je Državna revizijska komisija vsebinsko odločila o pritožbah in je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran