018-220/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za AC â??; elektro-strojna dela za predor â?? in â?? in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavita 2. in 3. točka sklepa naročnika, z dne 26.08.2003.

2. Dopolnitev obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo prvega vlagatelja, z dne 30.09.2003, se zavrže.

3. Naročnik je dolžan plačati prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 470.600,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

4. Naročnik je dolžan plačati drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 464.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo javnega naročila za AC â??; elektro-strojna dela za predor â?? in â??. Naročnik je prejel tri pravočasne ponudbe in sicer ponudbo podjetja â??, ponudbo â?? in â?? ter ponudbo prvega vlagatelja.

Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, štev. 402-26/03-RPP-LM/102, z dne 03.07.2003, obvestil ponudnike, da je izvedbo naročila oddal podjetju â?? - prvemu vlagatelju, po izbiri med njegovo ponudbo in pravilno ponudbo drugega vlagatelja. Naročnik pa je ponudbo ponudnika â?? izločil kot nepravilno, le-ta pa je dne 11.07.2003 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik s sklepom, z dne 29.07.2003, zavrnil kot neutemeljenega. Ponudnik â??, je z dopisom, z dne 31.07.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, dne 04.08.2003, odstopil njegov zahtevek za revizijo v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi navedb v zahtevku za revizijo in odločitve naročnika o teh navedbah sprejela dne 11.08.2003 na podlagi prvega odstavka 19. člena ZRPJN naslednji sklep št.: 018-164/03-22-1146: "Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.". V obrazložitvi sklepa je Državna revizijska komisija zapisala, da se naročnik ni opredelil do nekaterih bistvenih vlagateljevih navedb, in sicer do vseh tistih trditev, ki se nanašajo na domnevno nepravilno ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z registracijo dejavnosti ponudnika â??. Glede na to, da mora naročnik v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo odločiti na formalno pravilen način, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija odstopila zahtevek za revizijo ponudnika â??. v odločanje naročniku. Naročnik je o zahtevku za revizijo ponudnika â?? ponovno odločal, Uprava naročnika pa je na seji, dne 26.08.2003, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Državna revizijska komisija je po odstopu celotne dokumentacije s strani naročnika na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dne 04.09.2003, o zahtevku za revizijo ponudnika â?? sprejela meritorno odločitev dne 17.09.2003 ter s sklepom št.: 018-194/03-22-1367 zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Naročnik pa je po prejemu sklepa Državne revizijske komisije št.: 018-164/03-22-1146, z dne 11.08.2003, ponovno pregledal vse predložene ponudbe in ugotovil, da ponudba drugega vlagatelja, za katero je v obvestilu o oddaji naročila, št.: 402-26/03-RPP-LM/102, z dne 03.07.2003, navedel, da je pravilna, ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, zato je nepravilna. Naročnik je zato z dopisom, z dne 29.08.2003, ponudnike obvestil, da je na seji, dne 26.08.2003, sprejel naslednji sklep:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen (opomba: sklep se nanaša na zahtevek, ki ga je vložil ponudnik â??).
2. Razveljavi se sklep naročnika, s katerim je bil kot najugodnejši ponudnik izbran ponudnik â??, z dne 10.06.2003.
3. Naročnik ugotavlja, da v postopku oddaje del za izvedbo AC â??, odsek â??: elektrostrojna dela za predor â?? in elektrostrojna dela za predor â?? ni prejel dveh pravilnih ponudb, zato naročnik ne more sprejeti odločbe o oddaji javnega naročila.
Javni razpis iz predhodnega odstavka se ponovi.
Zoper navedeno odločitev naročnika je prvi vlagatelj dne 08.09.2003 vložil zahtevek za revizijo. Prvi vlagatelj izpodbija odločitev naročnika v 2. in 3. točki izreka zgoraj navedenega sklepa in predlaga, da naročnik izpodbijani sklep v 2. in 3. točki razveljavi in zahteva, da mu naročnik povrne priglašene stroške, nastale z revizijo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevi za revizijo do plačila, v 15 dneh. V obrazložitvi zahtevka za revizijo prvi vlagatelj povzema potek dosedanjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila in ugotavlja, da je odločitev naročnika iz 2. in 3. točke izpodbijanega sklepa naročnika, z dne 26.08.2003, nepravilna in nezakonita. Po vložitvi zahtevka za revizijo postopka se uporabljajo določila ZRPJN, ki v petem odstavku 3. člena določa, da se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Naročnik je na seji dne 26.08.2003 odločal o zahtevi za revizijo, ki jo je zoper odločitev o izbiri prvega vlagatelja, kot najugodnejšega ponudnika, vložil ponudnik â?? in je v zahtevi nasprotoval izločitvi svoje ponudbe kot nepravilne na podlagi točno opredeljenih razlogov, navedenih v zahtevku. Vlagatelj â??, v svojem zahtevku za revizijo ni uveljavljal revizijskih razlogov, ki bi se nanašali na pravilnost ponudbe ponudnika â??, niti ni zahteval, da bi se ponudba navedenega ponudnika izločila kot nepravilna. Prvi vlagatelj poudarja, da je naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo dolžan odločati v okviru vloženega zahtevka in na podlagi v zahtevku za revizijo uveljavljenih razlogov. To določa temeljno načelo dispozitivnosti, ki se uporablja tudi v postopkih revizij na podlagi določila petega odstavka 3. člena ZRPJN. Naročnik je torej pri odločanju o zahtevku za revizijo dolžan odločiti o revizijskih navedbah vlagatelja v okviru revizijskega zahtevka in ne mimo njega. Pravilnost navedenega stališča potrjuje tudi določilo 12. člena ZRPJN, ki določa vsebino zahtevka za revizijo, med katere obligatorne sestavine sodi tudi navedba kršitev in dejstev in dokazov, s katerimi se te navedbe dokazujejo. Naročnik je s tem, ko je s sklepom, z dne 27.08. 2003, sprejetim na seji dne 26.08.3003, naknadno ponudbo â??, izločil kot nepravilno, odločal mimo zahtevka za revizijo. Vlagatelj zahtevka za revizijo â?? v zahtevku za revizijo razlogov, ki bi se nanašali na pravilnost ponudbe ponudnika â??, namreč ni uveljavljal. To navaja tudi naročnik sam, ko pravi " ...da je pri tem tudi izven navedb v zahtevku ugotovil drugačno dejansko stanje, to je, da po pregledu ponudb ni več dveh pravilnih ponudb ...". S tem je naročnik kršil temeljno načelo dispozitivnosti postopka.
Prvi vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik v obvestilu o oddaji naročila, z dne 03.07.2003, ugotovil, da sta ponudba ponudnika â?? in njegova ponudba pravilni in opravil izbiro najboljšega ponudnika. Zoper odločitev naročnika o obstoju dveh pravilnih ponudb ni noben izmed ponudnikov pravočasno vložil zahtevka za revizijo. Odločitev naročnika o obstoju dveh pravilnih ponudb je torej postala pravnomočna in je naročnik brez vloženega zahtevka za revizijo, ki bi temu nasprotoval, ne more spreminjati. Takšno ravnanje naročnika je tudi v nasprotju z načelom ne bis in idem. Gre za absolutno bistveno kršitev postopka po 12. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03; v nadaljevanju: ZPP). Napačno je tudi stališče naročnika, meni prvi vlagatelj, da lahko naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo odpravi vse napake, ki jih ugotovi na predlog vlagatelja revizije, kakor tudi vse napake, ki jih naknadno ugotovi sam. Naročnik je dolžan odločati v okviru navedenih revizijskih razlogov in postavljenega zahtevka in ne mimo njih.
Prvi vlagatelj nadaljuje, da tudi morebitna nepravilna odločitev naročnika o pravilnosti ponudbe ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, temveč pomeni zmotno ugotovitev dejanskega stanja, na katero naročnik ne pazi po uradni dolžnosti. To ugotavlja tudi naročnik sam v izpodbijanem sklepu. Ponudba je pravilna, če je pravočasna in če izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18.točka 1. odstavka 3. člena Zakona o javnih naročilih; v nadaljevanju: ZJN-1), kar je dejansko vprašanje in sodi v okvir ugotavljanja dejanskega stanja. Ob upoštevanju smiselne uporabe določb ZPP naročnik pri odločanju v nobenem primeru ne more po uradni dolžnosti, brez vložene zahteve za revizijo, paziti na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in po uradni dolžnosti naknadno spremeniti svoje že pravnomočne odločitve o obstoju dveh pravilnih ponudb.
Odločitev naročnika v sklepu z dne 27.08.2003, sprejetim na seji dne 26.08.2003, je tudi protislovna in sama s seboj v nasprotju. Naročnik namreč navaja, da gre za bistveno kršitev določbe 76. člena ZJN-l, zaradi česar je razveljavil obvestilo o oddaji naročila, hkrati pa navaja, da je odločitev naročnika o izbiri najboljšega ponudnika nepravilna, ker temelji na napačnem oziroma nepopolnem dejanskem stanju. Naročnik je v predhodno navedenem sklepu očitno odločal mimo zahtevka za revizijo ponudnika â??. Izpodbijanji sklep je v 2. in 3. točki izreka nezakonit in ga je potrebno razveljaviti. Naročnik v svojo pravnomočno odločitev o obstoju dveh pravilnih ponudnikov brez vložene zahteve za revizijo ne more posegati po uradni dolžnosti. Zaradi nepravilne in nezakonite izločitve ponudbe ponudnika â??, je nezakonita in nepravilna tudi odločitev naročnika o razveljavitvi sklepa, s katerim je bil kot najugodnejši ponudnik izbran prvi vlagatelj in o ponovitvi javnega razpisa. Pravni interes prvega vlagatelja za vložitev zahtevka za revizijo po določilu 9.člena ZRPJN je glede na navedeno izkazan.
Naročnik je s sklepom, z dne 27.08.2003, sprejetim na seji dne 26.08.2003, tudi očitno kršil navodila, ki jih je Državna revizijska komisija za odločanje naročnika navedla v sklepu z dne 11. 08. 2003. Državna revizijska komisija je v tem sklepu naročniku očitala, da odločitve o zahtevku za revizijo ni v celoti obrazložil, saj nekaterih bistvenih navedb vlagatelja â?? v obrazložitvi ni obravnaval, zato ga je napotila na izdajo nekakšne "dopolnilne obrazložene odločitve" še o tistih razlogih zahtevka za revizijo, katerih še ni obravnaval. Odločitve o razlogih, o katerih je naročnik že odločil s sklepom, z dne 29.07.2003, Državna revizijska komisija ni razveljavila in je v tem delu postala pravnomočna. Stališče naročnika, da iz obrazložitve sklepa Državne revizijske komisije izhaja, da mora o tem revizijskem postopku še enkrat celovito odločati, je napačno. Navodilo Državne revizijske komisije je jasno. Državna revizijska komisija je v tem sklepu zapisala: "Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo".
Prvi vlagatelj nadaljuje, da je Državna revizijska komisija s sklepom, z dne 11.08.2003, naročniku naročila, da mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN, v obrazložitvi sklepa pa ga napotuje na izdajo obrazložene odločbe tudi glede razlogov zahteve za revizijo, ki se nanašajo na domnevno nepravilno ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z registracijo vlagateljeve dejavnosti, do katerih se naročnik še ni opredelil. Naročnik je z odločitvijo, sprejetim na seji dne 26.08.2003, kršil temeljna načela postopka, določila ZRPJN in ravnal v nasprotju s sklepom Državne revizijske komisije, z dne 11.08.2003. Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik pri odločanju o zahtevi za revizijo kršil tudi druga pravila postopka s tem, ko je posebno strokovno komisijo, ki je naročniku podala svoje ugotovitve, povzete v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, imenoval na isti seji dne 26.08.2003, ko je sprejel tudi odločitev o zahtevi za revizijo. Naročnik se neutemeljeno sklicuje, da njegovo nezakonito ravnanje opravičujejo temeljna načela postopka, kot so načelo zakonitosti, preglednosti kakor tudi želja okrepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov. Nezakonito ravnanje naročnika ne more uživati pravnega varstva in pomeni kršitev načela enakopravnosti ponudnikov v postopku javnega naročanja. Dopustiti, da lahko naročnik brez vložene zahteve za revizijo spreminja svoje pravnomočne odločitve, nikakor ne služi pravni varnosti, neposredno krši načelo preglednosti, enakopravnosti, hitrosti in ekonomičnosti postopka.
Prvi vlagatelj nadaljuje, da je v postopku oddaje javnega naročila potrebno spoštovati določila OZ, ZJN-1 in ZRPJN. Objava javnega razpisa ima naravo vabila k dajanju ponudb iz 3. odstavka 22. člena OZ.
Pravni posel je sklenjen, ko naročnik sprejme odločitev o izbiri najboljšega ponudnika. V primeru, da je zoper odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika vložena zahteva za revizijo, se zadrži izvršitev sklepa o izbiri do odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije. Suspenzivni učinek vložene zahteve za revizijo določa 11. člen ZRPJN in se nanaša le na tisti del odločitve naročnika, ki se z zahtevo za revizijo izpodbija in le glede tistih razlogov, zaradi katerih se izpodbija. Zahteva za revizijo vlagatelja â??, je bila neutemeljena, zato jo je naročnik v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa zavrnil kot neutemeljeno. Ker pa zahteva za revizijo ni bila vložena iz drugih razlogov, je pravni posel med naročnikom in prvim vlagateljem veljavno sklenjen. Kontrahirna dolžnost veže naročnika od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje.
Prvi vlagatelj poudarja, da je razveljavitev sklepa o njegovi izbiri kot najugodnejšem ponudniku, odločitev o ponovitvi javnega razpisa in naknadna izločitev ponudnika â?? mimo v zahtevi za revizijo uveljavljenih razlogov nezakonita in v nasprotju z določilom 5. odstavka 3. člena in 16. členom ZRPJN, v nasprotju s temeljnimi načeli postopka in navodilom Državne revizijske komisije v sklepu z dne 11.08.2003.
Prvi vlagatelj navaja, da ima torej zoper naročnika na podlagi sklenjenega pravnega posla izpolnitveni zahtevek. V primeru, da bi prišlo do razveljavitve sklepa naročnika, s katerim je bil prvi vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik in ponovitve javnega razpisa za predmetno javno naročilo, bo od naročnika zahteval povračilo škode na podlagi pravil o odškodninski odgovornosti. Naročnik je namreč dolžan skleniti pogodbo z njim, ta je bila v resnici že sklenjena s prejemom ponudbe in naročnik ne more umakniti sprejema ponudbe na način, kot je to storil z izpodbijanim sklepom, zaključuje prvi vlagatelj.
Drugi vlagatelj je zaradi razveljavitve sklepa o razveljavitvi sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, z dne 08.09.2003. Drugi vlagatelj uvodoma navaja, da je kot ponudnik sodeloval na javnem razpisu naročnika za "Elektrostrojna dela za predor â?? in â??" in je s tem, ko je oddal ponudbo, izkazal tudi svoj interes za dodelitev naročila. Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila št.: 402-26/03-RPP-LM/l02, z dne 03.07.2003, obvestil vse ponudnike o svoji izbiri. Iz navedenega dokumenta je razvidno, da je ponudba drugega vlagatelja pravilna. Zoper sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika je vložil revizijski zahtevek ponudnik â??. Naročnik pa je kasneje v okviru revizijskega postopka izvedel ponovni postopek pregleda vseh prispelih ponudb in dne 26.08.2003 izdal sklep, iz katerega izhaja, da je v dodatnem pregledu ponudb ugotovil, da ponudba drugega vlagatelja ni pravilna. Hkrati je naročnik ugotovil, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni prejel dveh pravilnih ponudb, zato se javni razpis ponovi. Glede na navedeno je izpolnjen še drugi pogoj, ki ga določa ZRPJN-A, da je drugemu vlagatelju priznana aktivna legitimacija za vložitev zahtevka. S tem, ko je bil drugi vlagatelj izločen iz postopka oddaje naročila, ker je bilo nepravilno ugotovljeno, da je njegova ponudba nepravilna, je nastala situacija, ko je oziroma bi lahko zaradi dejanj naročnika drugemu vlagatelju bila povzročena škoda.
Drugi vlagatelj v nadaljevanju navaja, da izpodbija sklep naročnika z dne 26.08.2003, ki ga je prejel dne 29.08.2003, ker je v 2. in 3. točki nepravilen in nezakonit oziroma temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Naročnik je po mnenju drugega vlagatelja prekršil pravila ZRPJN, saj je zaradi revizijske navedbe ponudnika â?? prekoračil meje postavljenega zahtevka. â?? je v svojem zahtevku trdil, da je bilo napačno ugotovljeno, da je njegova ponudba nepravilna, za svoje navedbe pa je navedel dejstva in predlagal dokaze, iz katerih naj bi bilo po njegovem mnenju razvidno, da je bila njegova ponudba pravilna. Naročnik bi se moral v svojem sklepu le opredeliti do vseh navedb ponudnika â?? ter zahtevku bodisi ugoditi bodisi ga zavrniti. Naročnik pa je potem, ko je zahtevek v celoti zavrnil iz povsem drugih razlogov (pravzaprav v nekakšnem pridruženem "ex offo" postopku), sprejel drugačno odločitev (2. in 3. točka izpodbijanega sklepa), kar je po mnenju drugega vlagatelja v nasprotju s postopkovnimi pravili, ki veljajo v revizijskem postopku. Naročnik je, namesto da bi sledil Državni revizijski komisiji, še enkrat preverjal tudi ostale ponudbe, čeprav â?? v revizijskem zahtevku ni zatrjeval, da so bile pri ocenjevanju in preverjanju ostalih ponudb storjene kakšne kršitve niti ni nikoli oporekal ugotovitvam naročnika iz obvestila o oddaji naročila št.: 402-26/03-RPP-LM/102, da sta njegova ponudba in ponudba prvega vlagatelja pravilni. S tem, ko je naročnik na opisan način odločal preko postavljenega zahtevka za revizijo, je kršil pravila revizijskega postopka. Iz 3. odstavka 16. člena ZRPJN-A po mnenju drugega vlagatelja jasno izhaja, da mora naročnik pri odločanju o zahtevku preveriti le vse navedbe v zahtevku in ugotoviti, ali bi ob upoštevanju navedb zahtevka sprejel drugačno odločitev. Ker ponudnik â?? v svojem zahtevku ni nikoli trdil, da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna, niti ni predlagal kakšnih dokazov, ki bi kazali na takšno trditev, naročnik ni imel pravne podlage, da bi še enkrat preverjal vse prispele ponudbe. Prav tako bi po mnenju drugega vlagatelja naročnik moral spoštovati 19. člen ZRPJN-A, ki tudi Državni revizijski komisiji nalaga, da mora odločati v mejah zahtevka. Izjemoma se sme odločati tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel, a je pri tem potrebno upoštevati meje zahtevka, kar pomeni, da bi naročnik lahko ugotovil tudi kršitve, ki v zahtevku niso bile navedene, a le v zvezi s ponudbo ponudnika â??
Drugi vlagatelj še navaja, da je naročnik prekršil tudi določilo 5. odstavka 3. člena ZRPJN-A, ki odkazuje na smiselno uporabo ZPP. Kot temeljno načelo ZPP v 2. členu določa, da sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče v pravdnem postopku zahtevek vedno presoja le v mejah razlogov, ki so navedeni. Po mnenju drugega vlagatelja se smiselno enako v revizijskem postopku ocenjuje z vidika zatrjevanih kršitev. Naročnik je prekršil tudi določilo 350. člena ZPP, ki določa, da sodišče po uradni dolžnosti (torej izven navedb pritožbe) pazi na bistvene kršitve pravil postopka ter pravilno uporabo materialnega prava, nikakor pa ne more pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ponovno ugotavljati dejanskega stanja. Naročnik je svojo pravnomočno odločitev spremenil na podlagi novo ugotovljenega dejanskega stanja, za kar pa ni imel pravne podlage. Naročnik po zavrnitvi zahtevka zaradi neutemeljenih navedb postopka ne more več vrniti v fazo pred izbiro. Naročnik je namreč izbranemu ponudniku že sporočil, da ponudbo sprejema. Akcept ponudbe, ki naročnika obvezuje k sklenitvi pogodbe v pisni obliki, je v postopku oddaje javnega naročila pogojen in velja, če kateri od udeležencev v postopku v 10 dnevnem roku uspešno ne izpodbija sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. V konkretnem primeru je â?? sklep o izbiri izpodbijal in zahteval, da se ugotovi, da je njegova ponudba pravilna, ter za svoj zahtevek navedel tudi dejstva. Naročnik se je do teh dejstev opredelil tako, da je revizijski zahtevek zavrnil. Ker â?? z revizijskim zahtevkom ni uspel, tudi ni bil izpolnjen razvezni pogoj, zato je sprejem ponudbe s strani naročnika veljaven. Naročnik ne more odstopiti od pogodbe tako, da bi brez zahteve udeležencev razveljavil že sprejeto odločitev o izbiri. Naročnik je v obrazložitvi sklepa z dne 26.08.2003 priznal, da je odločitev sprejeta izven navedb zahtevka ter ob ugotavljanju drugačnega dejanskega stanja. Odločanje preko zahtevka ter odločanje o stvari, ki je že pravnomočna, pa je v nasprotju z ZJN, ZRPJN in tudi ZPP, zato je sklep z dne 26.08.2003 v 2. in 3. točki ničen. Izpodbijani sklep je bil v 2. in 3. točki sprejet brez kakršnekoli podlage oziroma ne da bi ga predvidevala ali dopuščala kakršnakoli pravna norma.
Ne glede na zgoraj navedene razloge pa drugi vlagatelj iz previdnosti navaja, da je njegova ponudba pravilna. Naročnik je pri ponovnem pregledu ponudb ugotovil, da ponudba drugega vlagatelja ni pravilna, ker ni predložil obrazcev v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije iz tč. 5.1 h, tč. 5.1 i, tč. 5.1 p in tč. 5.3 b Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ( v nadaljevanju: Navodil). Zaradi ugotovitve novega dejanskega stanja je naročnik odločil, da javnega naročila ne more oddati, ker ni pridobil dveh pravilnih ponudb, kar pa po mnenju drugega vlagatelja temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, saj je naročnik že prvič, ko je izbral najugodnejšo ponudbo, ugotovil, da je njegova ponudba pravilna, nato pa v nasprotju s predpisi svojo odločitev spremenil. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je ponudbi priložil obrazec 5.1 h, ki predstavlja seznam najvažnejših opravljenih del pri izvedbi elektro-strojnih del za predore v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in naročniki, s potrditvijo vseh navedenih referenc. Drugi vlagatelj je v ponudbi navedel tri projekte, pri katerih je sodeloval bodisi v obliki konzorcija bodisi kot podizvajalec. V obrazcu je tudi navedel vse zahtevane podatke ter priložil potrditev vseh navedenih referenc.
Drugi vlagatelj še navaja, da je v ponudbi predložil tudi pravilno izpolnjen obrazec 5.1 i, v katerem je v skladu z zahtevo iz Navodil tč. 5.1 i navedena glavna gradbena oprema, ki je nujna za izvajanje del, za katera je vlagatelj predložil ponudbo. Drugi vlagatelj je navedel tudi ostale podatke, kot jih zahteva obrazec 5. 1 i skupaj z izjavo o časovni razpoložljivosti opreme. Natančnejši seznam mehanizacije in transportnih sredstev je naveden tudi v 5. poglavju ponudbe v obrazcih priloga C in priloga C 1 in sicer tako za predor â?? kakor tudi za predor â??. Ponudbi, kot prilogi št. 7 /1 in 7 /2, je priložil tudi plan izvedbe del in opis delovnih metod, da bi se lahko ocenila njegova sposobnost za izvršitev del ( tč. 5.1 p ) Navodil.
Drugi vlagatelj poudarja, da je obrazce 5. l h, 5. 1 i ter 5. 1 p izpolnil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije ter jih priložil ponudbi. Ugotovitev naročnika ob odpiranju ponudb, dne 13.05.2003, da je ponudba drugega vlagatelja pravilna, odraža pravo dejansko stanje, pri ponovnem pregledu ponudbe, dne 27.08.2003, pa je bilo ugotovljeno drugačno in nepravilno dejansko stanje. Glede naročnikovega očitka, da drugi vlagatelj ni dokazal izpolnjevanja minimalnega kriterija po tč. 5. 3 b Navodil: uspešne izkušnje kot glavni izvajalec pri vsaj enem javnem naročilu, ki po naravi in sestavi zajema dela, podobna razpisanim v zadnjih treh letih, v skladu z zahtevo po tč. 5. 1 h Navodil, pa drugi vlagatelj ugotavlja, da naročnik ni predvidel obrazca, na katerem bi morali ponudniki navesti podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje navedenega kriterija. Drugi vlagatelj meni, da je zato dovolj, da izpolnjevanje minimalnega kriterija po tč. 5. 3 b izhaja iz navedb v ponudbi oziroma prilog k ponudbi. Dela, ki izpolnjujejo zahtevo iz tč. 5. 3 b, je drugi vlagatelj navedel v okviru obrazca 5. 1 h, seznama referenc za kadre, ki bodo sodelovali na javnem razpisu ter priloženih prospektov. Tako iz ponudbene dokumentacije izhaja, da je drugi vlagatelj izvedel naslednja dela: izgradnjo sistema za avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje na â??, nadgradnjo sistema ABC na â??, â??, izgradnjo sistema za avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje na â??, izgradnjo sistema za brezgotovinsko cestninjenje na â??, izgradnjo sistema za avtomatsko vodenje prometa v â??, izgradnjo sistema za avtomatsko vodenje prometa v â??, izdelava AVP III centra v â??. V obliki konzorcija skupaj z ostalima dvema ponudnikoma â?? je drugi vlagatelj nastopil tudi pri izvedbi del oprema predorov â?? in â??, kjer še danes kot ključni izvajalci izvajajo zahtevnejše vzdrževalne posege in vse potrebne sistemske nadgradnje. Naročnik mora v takšnem primeru na podlagi presoje vseh navedb v ponudbi ugotoviti, ali predložene ponudbe ustrezajo njegovim zahtevam.
Po mnenju drugega vlagatelja iz navedenega izhaja, da njegova ponudba vsebuje vse predvidene obrazce oziroma podatke, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Naročnik je pri ponovnem pregledu 27.08.2003 napačno presodil priložene listine in podatke. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je naročnik sprejel napačno odločitev, da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna. Glede na navedeno drugi vlagatelj predlaga, da naročnik ugodi zahtevku za revizijo ter zaradi enega od razlogov, navedenih v zahtevku za revizijo, razveljavi sklep z dne 26.08.2003 v 2. in 3. točki oziroma ugotovi, da je sklep v navedenih točkah ničen.
Drugi vlagatelj tudi zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka po priloženem stroškovniku z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vse v 8 dneh od odločitve, da ne bo izvršbe.

Naročnik je s sklepom št. 402-24/03, z dne 24.09.2003, zahtevek za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik ugotavlja, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj, ne bi sprejel drugačne odločitve, kot izhaja iz 2. in 3. točke izreka sklepa, sprejetega na 114. seji Uprave naročnika, dne 26.08.2003, zato se zahtevek za revizijo zavrne. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je naročnikova strokovna komisija po ponovnem pregledu dokumentacije in proučitvi navedb vlagatelja podala naslednje ugotovitve:
- kot izhaja že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa naročnika z dne 26.08.2003, sta komisiji naročnika ob ponovnem celovitem pregledu razpisne in ponudbene dokumentacije, katerega je narekovala zahtevnost predmeta postopka oddaje javnega naročila, ugotovili, da ponudba drugega vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, zato se jo oceni kot nepravilno. Ker torej naročnik v postopku predmetnega javnega naročila ni pridobil dveh samostojnih pravilnih ponudb, je naročnik odločil kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
- naročnik je pri sprejemu izpodbijane odločitve sledil temeljnim načelom javnega naročanja, zlasti načelu zakonitosti, transparentnosti in enakopravnosti ponudnikov, ki so postavljena nad pravila samega postopka in v skladu s katerimi naročniku, ob tehtanju ali ohraniti v veljavi nepravilno odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ali slednjo razveljaviti na račun odločanja v skladu s pravili postopka, ni moč očitati nezakonitega ravnanja.
Ker lahko naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 izbere najugodnejšega ponudnika, le če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi, je po mnenju naročnika, njegova odločitev utemeljena.

Naročnik je prvega vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je s sklepom št. 402-24/03, z dne 24.09.2003, zahtevek za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik ugotavlja, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj, ne bi sprejel drugačne odločitve, kot izhaja iz 2. in 3. točke izreka sklepa, sprejetega na 114. seji Uprave naročnika, dne 26.08.2003, zato se zahtevek za revizijo zavrne. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema navedbe drugega vlagatelja in navaja, da je naročnikova strokovna komisija po ponovnem pregledu dokumentacije in proučitvi navedb vlagatelja podala naslednje ugotovitve:
- kot izhaja že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je Uprava naročnika skrbno pretehtala sklep Državne revizijske komisije z dne 11.08.2003 ter ocenila, da bi bilo zaradi zahtevnosti predmeta postopka oddaje predmetnega javnega naročila potrebno zagotoviti ponovno celovito preveritev celotnega postopka oddaje predmetnega naročila, vključno s ponovnim pregledom predložene ponudbene dokumentacije. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi izhaja, da je bilo pri ponovnem pregledu ponudb ugotovljeno drugačno dejansko stanje usklajenosti predložene ponudbene dokumentacije z zahtevami razpisa, zato je naročnik kljub že sprejeti odločitvi o dodelitvi naročila, zaradi ugotovitve, da razpolaga le z eno pravilno ponudbo, odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
- razlogi, predstavljeni v obrazložitvi sklepa ob upoštevanju vseh temeljnih načel javnega naročanja, kot izhaja iz 2. in 3. točke izpodbijanega sklepa, so utemeljeni.

Ker lahko naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 izbere najugodnejšega ponudnika, le če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi, je po mnenju naročnika, njegova odločitev utemeljena.

Naročnik je drugega vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Prvi vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 29.09.2003, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj v celoti vztraja pri vseh svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, kakor sledi.
Izrek sklepa št. 402-24/03, z dne 24.09.2003 je nejasen in v nasprotju s samim seboj. V kolikor bi naročnik upošteval navedbe prvega vlagatelja, potem bi nedvomno moral sprejeti drugačno odločitev in sklep z dne 27.08.2003, sprejet na seji 26.08.2003, v izpodbijani 2. in 3. točki izreka razveljaviti.
Prej naveden sklep ni obrazložen in nima nobenih razlogov o odločilnih dejstvih. Naročnik tako po obširnem povzemanju navedb prvega vlagatelja obrazložitev skopo poda le v dveh odstavkih. V obrazložitvi naročnik ni odgovoril na navedbe prvega vlagatelja, čeprav ga je na nujnost obrazložitve odločitve, ob reševanju zahtevka vlagatelja â?? jasno opozorila že Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-164/03-22-1146, z dne 11.08.2003. Sklep naročnika z dne 24.09.2003 nima razlogov o bistvenih navedbah prvega vlagatelja in ga ni mogoče preizkusiti. S tem je naročnik storil bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.
Odločitev naročnika je nepravilna. Napačno je utemeljevanje naročnika, da je kršitev pravil postopka dopustna zaradi zagotavljanja temeljnih načel javnega naročanja, ki naj bi bila po mnenju naročnika postavljena nad pravila samega postopka. Ravno s postopkovnimi pravili se zagotavlja spoštovanje temeljnih načel, tako postopkovna pravila kot tudi temeljna načela pa je potrebno v postopku oddaje javnih naročil skladno z načelom zakonitosti spoštovati.

Prvi vlagatelj je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 30.09.2003, posredoval dopolnitev obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 01.10.2003 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom št. 4407/2003 2003/00102-BD, z dne 02.10.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja dopusten in ali je prvi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Prvi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo in bil v predmetnem postopku izbran kot najugodnejši ponudnik (kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila št. 402-26/03-RPP-LM/102, z dne 03.07.2003), v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ś.

Bistvo spora med naročnikom in prvim vlagateljem je v tem, da slednji očita naročniku, da je ravnal nezakonito, ker je v fazi (ponovnega) odločanja o zahtevku za revizijo ponudnika â??, ponovno pregledal vse ponudbe in (ob ugotovitvi, da tudi ponudba drugega vlagatelja ni pravilna) s sklepom, z dne 26.08.2003, v točki 2. razveljavil sklep naročnika, z dne 10.06.2003, s katerim je bil kot najugodnejši ponudnik izbran prvi vlagatelj ter v točki 3. ugotovil, da ni prejel dveh pravilnih ponudb, zato ne more sprejeti odločitve o oddaji javnega naročila in bo javni razpis ponovil. Nasprotno naročnik pa v svojem sklepu, z dne 24.09.2003, s katerim je zavrnil zahtevek prvega vlagatelja kot neutemeljen, vztraja pri citirani odločitvi, sprejeti s sklepom, z dne 26.08.2003, ter navaja, da ob upoštevanju revizijskih navedb prvega vlagatelja ne bi sprejel drugačne odločitve, kot izhaja iz izreka sklepa, sprejetega dne 26.08.2003, pod 2. in 3. točko.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sprejel 2. in 3. točko sklepa, z dne 26.08.2003, v fazi poteka revizijskega postopka, ki se je nanašal na vloženi zahtevek za revizijo ponudnika â??. ZRPJN v prvem odstavku 11. člena določa: "Vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka za revizijo.".

Kot izhaja iz zgoraj citirane zakonske določbe ima vsak vloženi revizijski zahtevek že po samem zakonu suspenzivni učinek, kar pomeni, da zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Suspenzivnost je časovno omejena in velja vse do odločitve Državne revizijske komisije o vloženem revizijskem zahtevku.
Suspenzivni učinek vloženega zahtevka za revizijo je smiseln in nujen zaradi učinkovitosti pravnega varstva. Če zakon ne bi določal suspenzivnega učinka, bi med drugim naročnik lahko nadaljeval postopek oddaje javnega naročila in celo sklenil pogodbo o oddaji javnega naročila. Naročnik torej po vloženem zahtevku za revizijo ne sme opravljati tistih ravnanj, ki imajo ali bi lahko imela kakršnekoli učinke ali pravne posledice v postopku oddaje javnega naročila.

Zakonodajalec je dal suspenzivnosti postopka zaradi vložitve zahtevka za revizijo poseben poudarek tudi s tem, da je kršitev tega določila uvrstil v ZRPJN med kazenske določbe. Prvi odstavek 34. člena ZRPJN določa, da se z denarno kaznijo najmanj 1.000.000 tolarjev kaznuje za prekršek naročnik, razen neposrednega proračunskega uporabnika, drugi odstavek tega člena pa določa, da se z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. V točki 3. prvega odstavka 34. člena ZRPJN je navedena naslednja kršitev zakona: "če krši določilo iz prvega odstavka 11. člena tega zakona o zadržanju postopka v primeru vloženega zahtevka za revizij". Zakonodajalec je torej z novelo ZRPJN (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, Uradni list RS, št. 110/2002) med kazenske določbe v 34. členu zakona poleg že obstoječe norme, da se naročnik in odgovorna oseba naročnika kaznujeta, če naročnik sklene pogodbo z izbranim ponudnikom kljub ustavitvi postopka po določbi prvega odstavka 11. člena ZRPJN, kot prekršek opredelil tudi kršitev suspenzivnosti vloženega učinka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v fazi poteka revizijskega postopka, ki se je nanašal na vloženi zahtevek za revizijo ponudnika â??, kršil določilo 11. člena ZRPJN. Naročnik je po prejemu sklepa Državne revizijske komisije št. 018-164/03-22-1146, z dne 11.08.2003, v nasprotju z izrekom tega sklepa in navodili, na podlagi katerih bi moral posledično, skladno s 16. členom ZRPJN, odločati le o tistih vlagateljevih navedbah, o katerih ni odločil v sklepu, s katerim je zavrnil revizijski zahtevek ponudnika â?? (sklep št. 351-1/03 2003/00102, z dne 29.07.2003), ponovno pregledal ponudbi prvega in drugega vlagatelja. Naročnik je v ponovnem pregledu ponudb prvega in drugega vlagatelja ugotovil, da (tudi) ponudba drugega vlagatelja ni pravilna ter da posledično ne razpolaga več z dvema pravilnima ponudbama ter razveljavil predhodno sprejet sklep naročnika, z dne 10.06.2003, s katerim je bil izbran prvi vlagatelj kot najugodnejši ponudnik. Naročnik je torej v fazi odločanja o zahtevku za revizijo takratnega vlagatelja zahtevka za revizijo - podjetja â?? (torej v fazi, v kateri naj bi bila njegova dispozitivna ravnanja vezana zgolj na upoštevanje izreka sklepa in navodil Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-164/03-22-1146, z dne 11.08.2003) in v fazi, v kateri je veljala suspenzivnost, za vsa druga dejanja, ki niso vezana na odločanje o zahtevku za revizijo (naročnik je v 1. točki izpodbijanega sklepa sprejel odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo kot neutemeljenega), sprejel odločitev, navedeno v 2. in 3. točki izpodbijanega sklepa.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem pritrjuje navedbi prvega vlagatelja, da ponudnik â?? v svojem zahtevku za revizijo ni uveljavljal revizijskih razlogov, ki bi se nanašali na pravilnost ponudbe drugega vlagatelja in torej (tudi) ni zahteval, da se ponudba drugega vlagatelja izloči kot nepravilna. Državna revizijska komisija zato v revizijskem postopku na podlagi vloženega zahtevka za revizijo ponudnika â??, ni odločala o pravilnosti ponudbe drugega vlagatelja, zato v sklepu št. 018-164/03-22-1146, z dne 11.08.2003, ni dala naročniku nobenih napotkov, na podlagi katerih bi naročnik lahko sprejel odločitev, navedeno v točkah 2. in 3. sklepa, z dne 26.08.2003.

Glede na gornje ugotovitve je treba pritrditi prvemu vlagatelju, da je naročnik ravnal nezakonito, ker ni spoštoval določila prvega odstavka 11. člena ZRPJN. Ker se suspenzivni učinek vloženega revizijskega zahtevka, ki ga je vložil ponudnik â??, razteza na prepoved opravljanja vseh tistih dejanj, ki bi lahko imela kakršnekoli učinke in pravne posledice v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v slednje pa vsekakor sodita izpodbijani odločitvi iz točke 2. in 3. izreka naročnikovega sklepa, z dne 26.08.2003, je naročnik ravnal protipravno. Ker je torej naročnik še v fazi pred dokončno odločitvijo o revizijskem zahtevku ponudnika â?? pred Državno revizijsko komisijo sprejel odločitev, kot izhaja iz 2. in 3. točke izpodbijanega sklepa in s takšnim ravnanjem kršil suspenzivnost, ob tem pa presegel napotke iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-164/03-22-1146, z dne 11.08.2003, je bilo potrebno odločiti, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

V zvezi z naročnikovimi trditvami v odločitvi, s katerimi je zahtevek za revizijo zavrnil, da so načela postavljena nad pravila postopka pa Državna revizijska komisija pripominja, da pod pojmom načel razumemo obvezna interpretacijska pravila pravnih norm, vrednostna merila, ki povedo kako napolniti vsebinsko votla mesta v posameznih pravnih določilih in za katero izmed več v poštev prihajajočih možnosti se odločiti. Načela nakazujejo pot za pravilno uporabo materialnega predpisa v konkretnem primeru. Pravila brez načel bi izgubila smer, načela brez pravil pa izgubila vsebinsko raznolikost, predvidljivost in pomensko trdnost ter s tem omogočila, da bi bilo pravno odločanje v resnici nenačelno in samovoljno.


V obsegu zgoraj navedenih razlogov je utemeljen tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Dopolnitev obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki ga je prvi vlagatelj podal z dopisom, z dne 30.09.2003, Državna revizijska komisija pri presojanju ni mogla upoštevati. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo namreč le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do odločanja v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo "ex nunc". V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik tedaj, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku v nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ni mogla meritorno obravnavati zgoraj navedene dopolnitve obvestila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo 2000 točk, za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo 2000 točk, za sestavo dopolnitve obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo 2000 točk ter 20% DDV na priznane odvetniške stroške in povrnitev plačane takse (200.000,00 SIT).

Ker je revizijski zahtevek prvega vlagatelja utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da mora naročnik prvemu vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka v višini 2000 odvetniških točk (220.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, 50 odvetniških točk (5.500,00 SIT) za sestavo obvestila o nadaljevanju in 20% DDV v višini 45.000,00 SIT ter 200.000,00 SIT za plačilo takse, skupaj torej 470.600,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo 2000 točk, za opravljeno konferenco s stranko 200 točk ter 20% DDV na priznane odvetniške stroške in povrnitev plačane takse (200.000,00 SIT).

Ker je revizijski zahtevek drugega vlagatelja utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da mora naročnik drugemu vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka v višini 2000 odvetniških točk (220.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo in 20% DDV v višini 44.000,00 SIT ter 200.000,00 SIT za plačilo takse, skupaj torej 464.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 4. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani,

Natisni stran