018-213/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje šolskih prevozov v â?? v šolskih letih 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz Obvestila o oddaji javnega naročila, št. 64-4/2003, z dne 30.7.2003, na relacijah â??

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??, objavil javni razpis za opravljanje šolskih prevozov v â?? v šolskih letih 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006. Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 64-4/2003, z dne 30.7.2003, ponudnike obvestil, da je izvedbo naročila oddal več ponudnikom, in sicer 1., 2., 6. in 7. relacijo â??., 3., 4. in 5. relacijo â??, 10., 13., 15., 16. in 21. relacijo â??, 11. in 12. relacijo â??, 17. in 18. relacijo â??, 19., 20. in 22. relacijo â?? in 14. relacijo vlagatelju. Naročnik 8. in 9. relacije ni oddal.
Naročnik je na vlagateljevo zahtevo slednjemu posredoval tudi Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila (dokument št. 031-03/2003, z dne 19.08.2003).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 26.08.2003), v katerem uvodoma navaja, da se z analizo ponudb ter izbiro izvajalcev ne strinja, saj naj bi naročnik tekom postopka oddaje predmetnega javnega naročila kršil 7. in 50. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj navaja, da je naročnik v merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, objavil tabele o izhodiščnih cenah za določitev cen po posameznih relacijah, glede na dolžino ceste z navedbo dolžine asfaltirane in makadamske površine. Glede na to, da večina ponudnikov ni izdelala ponudbe v kateri bi bila prikazana ločena cena po teh kriterijih, primerjave med ponudbami in določitve najnižje cene ni bilo mogoče opraviti, zato je točkovanje, po mnenju vlagatelja izvedeno v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1.
V razpisni dokumentaciji je naročnik kriterij za vrednotenje izkušenj razdelil v tri podkriterije, in sicer "usposobljenost" (5 točk), "tehnična opremljenost" (10 točk) in "dosedanje izkušnje pri naročniku pri opravljanju prevoza na podobnih relacijah" (20 točk). Kriterij "dosedanje izkušnje pri naročniku pri opravljanju prevoza na podobnih relacijah" je nezakonit (v nasprotju s 7. in 50. členom ZJN-1), saj ponudniki, ki nimajo izkušenj pri naročniku ne morejo enakovredno sodelovati v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila.
Pri kriteriju "druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik" je naročnik kršil ZJN-1, ker pri ocenjevanju ugodnosti ponudnikov ni vnaprej zapisal katere ugodnosti bo ocenjeval.
Vlagatelj je v nadaljevanju izpodbija ocenjevanje po posameznih merilih, in sicer na relacijah 6, 7, 12, 13, 15, 16, 17 in 18. Pri vseh navedenih relacijah izpodbija ocenjevanje po merilu "najnižja ponudbena cena" in po merilu "druge ugodnosti", ki jih nudi ponudnik ter po podmerilu "dosedanje izkušnje pri naročniku pri opravljanju prevoza na podobnih relacijah" (razen za relacijah 17 in 18 â??), kjer izpodbija (le) vrednotenje po merilu "najnižja ponudbena cena" in vrednotenje po merilu "druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik".

Naročnik je dne 08.09.2003, zahtevku za revizijo delno ugodil in ponovno vrednotil vlagateljevo ponudbo na relacijah â??.
Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil, da je točkovanje na podlagi ponudbene bruto cene ovrednoteno ločeno, za dolžino prevoza na asvaltirani cesti in cesti v makadamski izvedbi. Naročnik je pri tem upošteval vsakoletne pritožbe oziroma zahteve prevoznikov. Cene so morali ponudniki navesti za posamezno relacijo v SIT za polni kilometer oz. ceno vozovnice. Naročnik je vlagatelju pred odpiranjem ponudb posredoval dodatna pojasnila za izdelavo ponudbe, v katerih je navedel: "Na strani 10 razpisne dokumentacije je ponudnikom v pomoč naveden primer, vseeno pa je kakšno bruto ceno za relacijo navedete vi (str. 15, 16), izračun na podlagi podatkov (str. 9, 10) za posamezne relacije je vsekakor možen."
V primeru, da ponudnik ni podal ločene cene za asfaltno cesto in cesto v makadamski izvedbi, je naročnik upravičeno smatral, da velja za obe kategoriji cest enaka cena, ne glede na to, da je bilo omogočeno, da ponudniki lahko cene ločijo. Naročnik si je pridržal pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov, ki so vložili popolno ponudbo v primeru, če cene iz ponudbe odstopajo za več kot 10% navzgor glede na doseženo najugodnejšo ceno na podlagi javnega razpisa v letu 2002 ali v primeru, da odpade potreba po prevozu na določeni relaciji.
Naročnik še navaja, da je v obravnavanem javnem naročilu kot merilo uporabil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, to pa je tista, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta javnega naročila. Merila niso diskriminatorna, saj omogočajo vsem ponudnikom pripravo kvalitetnih ponudb. Merilo izkušnje pri naročniku na podobnih relacijah je tako le eno izmed meril, ki so bila uporabljena pri ocenjevanju ponudb. Najnižja ponudbena cene predstavlja 50% celotne vrednosti, saj prinaša 50 točk, naročnik pa na ta način tudi ni negiral izkušenj vlagatelja pri prevozu šolskih otrok. Iz predložene dokumentacije je razvidno, na katerih območjih vlagatelj izvaja šolske prevoze. Po mnenju naročnika je upoštevanje dosedanjih izkušenj bistvenega pomena, saj gre v obravnavanem primeru za prevoze otrok.
Kriterija "druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik" naročnik ne more vnaprej definirati, saj je ponujena ugodnost odvisna od ponudnika samega. V razpisni dokumentaciji so ponudniki v prilogo 12 lahko vpisali ugodnosti po njihovi presoji. Naročnik meni, da je na ta način izrazito poudaril načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Naročnik je ob ponovni analizi in prizadevanju, da kar najbolje ovrednoti ugodnosti vlagatelja, slednje ovrednotil z 10 točkami.
Naročnik še ugotavlja, da so bila merila objavljena v razpisni dokumentaciji, opisana in ovrednotena ter da so smiselno povezana z vsebino javnega naročila in kot taka v skladu s 50. členom ZJN-1. Naročnik je na koncu še zapisal, da je bila njegova odločitev, ob upoštevanju petega odstavka 12. člena ZRPJN, povsem utemeljena.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.09.2003 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 22.09.2003 (z dopisom št 64-4/2003-41, z dne 18.09.2003), Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz revizijskega zahtevka se revizijske navedbe nanašajo tako na oblikovanje meril za izbiro najugodnejše ponudbe, kot tudi na uporabo le-teh v postopku ocenjevanje in primerjave ponudb.

Naročnik je na 9. strani razpisne dokumentacije zapisal, da bodo pri ocenjevanju in izbiri najugodnejše ponudbe uporabljena naslednja merila:

1. Najnižja ponudbena cena 50 točk
2. Kriteriji za vrednotenje izkušenj 35 točk
-Usposobljenost 5 točk
-Tehnična opremljenost 10 točk
-Dosedanje izkušnje pri naročniku pri opravljanju prevoza na podobnih lokacijah 20 točk
3. Druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik 15 točk


Izhodiščna ponudbena Izhodiščna ponudbena št. točk
bruto cena v sit (asvalt) bruto cena v sit (makadam)
do 315 do 340 50
od 315 do 321 od 340 do 346 40
od 321 do 327 od 346 do 352 30
od 327 do 333 od 352 do 358 20
od 333 do 339 od 358 do 364 10

Naročnik je v nadaljevanju zapisal vseh 22 relacij, v katere je vpisal dolžine le-teh, in sicer posebej število kilometrov asfalta in število kilometrov makadama.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na podmerilo "dosedanje izkušnje pri naročniku pri opravljanju prevoza na podobnih relacijah" in na merilo "druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik" vlagatelj navaja, da je podmerilo "dosedanje izkušnje pri naročniku pri opravljanju prevoza na podobnih relacijah" diskriminatorno, merilo "druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik" pa premalo definirano, saj naročnik ni vnaprej zapisal katere ugodnosti bo ocenjeval. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pri prej navedenih očitkih ne gre zgolj za preverjanje načina uporabe in/ali ocenjevanja obeh spornih meril, ampak za vprašanje določitve (oblikovanja) meril za izbiro najugodnejšega ponudnika v razpisni dokumentaciji. Gre torej za vprašanje, ki posega v samo vsebino razpisne dokumentacije.
V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN (ki je izjema od siceršnje možnosti vložitve revizijskega zahtevka v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila - prvi odstavek 12. člena ZRPJN), vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Prej citirana zakonska določba uveljavlja načeli hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve revizijskega zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj bi omogočilo sprotno odpravljaje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Oblikovanje meril, je torej v skladu z ZJN-1 terminsko uvrščeno že v fazo priprave razpisne dokumentacije, zato je potrebno morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi s tem reševati (najkasneje) do prejema odločitve o dodelitvi naročila (z vložitvijo revizijskega zahtevka).
Tako je mogoče za vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane (ne)pravilnosti v zvezi z oblikovanjem meril jasno ugotoviti, da bi jih moral vlagatelj izpodbijati najkasneje do trenutka prejema izpodbijane odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, saj so mu bile (ali bi mu morale biti) znane že vse od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije (vlagatelj je prejel razpisno dokumentacijo dne 15.07.2003). Ker je torej vlagatelj iz prej navedenih razlogov vložil zahtevek za revizijo šele potem, ko je od naročnika že prejel odločitev o dodelitvi naročila, je potrebno šteti, da je predmetni očitek v smislu določil ZRPJN formalno prepozen in ga posledično ni več mogoče vsebinsko obravnavati.

Ker pa vlagatelj v obravnavani revizijski zadevi naročniku očita tudi nepravilno ocenjevanje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila tudi postopek ocenjevanja ponudb.

Vrednotenje po obeh podmerilih (ki sta bili določeni znotraj merila "kriteriji za vrednotenje izkušenj"), in sicer po podmerilu "usposobljenost" in "tehnična opremljenost" med strankama v tem postopku ni sporno (vsi ponudniku so po slednjih dveh prejeli največje možno število točk), zato Državna revizijska komisija tega dela ocenjevanja neposredno ni preverjala.

Razlika v prid izbranega ponudnika (izbranih ponudnikov) je torej nastala pri ostalih merilih (in podmerilih) kot je razvidno iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa.

V zvezi z ocenjevanjem po izpodbijanih merilih (in podmerilu) je potrebno najprej ugotoviti (kot posredno izhaja tudi iz sklepa s katerim je naročnik vlagateljevemu revizijskemu zahtevek "delno ugodil"), da je naročnik v revizijskem postopku ponovno opravil vrednotenje vlagateljeve ponudbe v osmih izpodbijanih relacijah in vlagatelja (v vseh osmih relacijah) ocenil bolje kot pri prvotnem ocenjevanju. Vendar pa slednje jasno izhaja zgolj iz tabele, ki jo je naročnik priložil v spisovno dokumentacijo. Oziroma povedano drugače, čeprav je vlagatelj "po novem" za relacijo â?? prejel več točk kot prvotno izbrani ponudnik (to je â??), pri (še) dveh relacijah (â??) pa enako število točk kot prvotno izbrani ponudnik (â??) pa naročnik za navedeni relaciji ni spremenil odločitve o dodelitvi naročila in/ali zapisal, kdo izmed obeh (enakovredno ocenjenih) ponudnikov je izbrani ponudnik na teh relacijah.

Pri merilu "najnižja ponudbena cena" je naročnik kot že navedeno v razpisno dokumentacijo zapisal naslednji način uporabe le-tega:

Izhodiščna ponudbena Izhodiščna ponudbena št. točk
bruto cena v sit (asfalt) bruto cena v sit (makadam)
do 315 do 340 50
od 315 do 321 od 340 do 346 40
od 321 do 327 od 346 do 352 30
od 327 do 333 od 352 do 358 20
od 333 do 339 od 358 do 364 10

Za vsako relacijo je naročnik v razpisno dokumentacijo zapisal dolžino relacije v kilometrih, ločeno za asfalt in za makadam.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo vključil tudi praktičen primer uporabe zadevnega merila, in sicer:

"Primer: relacija xxx: 2 km asfalt, 7 km makadam (po merilih)
Ponudba v SIT/relacijo bruto cena /km
50 točk do 3.010 334
40 točk od 3.010 do 3.055 334 do 339
30 točk od 3.055 do 3.100 339 do 344
20 točk od 3.100 do 3.180 344 do 353
10 točk od 3.180 do 3.225 353 do 358

Kot gre razbrati iz navedenega primera je naročnik z njim ponazoril kako bo ocenjeval ponudbe bodisi, če bodo ponudniki ponudili ceno za relacijo bodisi, če bodo ponudili ceno za kilometer (asfalta ali makadama).
Naročnik je v IV. točko razpisne dokumentacije (obrazec ponudbe) zapisal, da morajo biti cene navedene za posamezno relacijo v SIT za polni kilometer oz. cena vozovnice. V razpisno dokumentacijo je vključil tudi ponudbo (priloga 4) iz katere izhaja, da morajo biti navedene cene za posamezno relacijo v SIT oz. cena vozovnice. Ponudniki so morali ravno tako izpolniti obrazec predračuna (priloga 8), v katero so morali ponudniki vpisati ceno za posamezne relacije.
Glede na zgoraj (vsaj) tri različne naročnikove zahteve so se temu primerno odzvali tudi ponudniki in ponudili več različic ponudbenih cen. Tako so ponudniki ponudili tako ločene cene za asfalt in makadam (pač glede na število vpisanih kilometrov), kot tudi ceno zgolj za en kilometer (brez upoštevanja razlik med asfaltom in makadamom ter tudi (le) skupno ceno za relacijo in ceno vozovnice.
Zgoraj določen način izračuna "najnižje ponudbene cene" se zdi sprva nekoliko zapleten, vendar se izkaže, da ponuja in omogoča tako izračun cene za relacijo (v primeru, da so cene ponujene le za en kilometer) kot tudi izračun cene za en kilometer (v primeru, da so ponujene cene za relacijo), z upoštevanjem razlik med ceno za en kilometer asfalta in ceno za en kilometer makadama in/ali, da je z njim vsekakor možno zagotoviti primerljivost med ponudbami. Vendar pa zapisano velja le v primeru, če bi se naročnik vnaprej zapisanega načina uporabe spornega merila tudi dosledno držal. Pregled naročnikovega "zadnjega" ocenjevanja, torej tistega, ki ga je opravil v revizijskem postopku pokaže, da je naročnik prej opisan način pravilno uporabil le v primeru dveh relacij (pri katerih dejstvo, da je uporabil isto višino cene za en kilometer asfalta oziroma za en kilometer makadama v dveh različnih ocenjevalnih razredih, na izračun ni vplivalo) in sicer na relacijah â??. Rezultati za vse ostale relacije pa po izračunu, ki ga je opravila Državna revizijska komisija niso pravilni. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je izračun na relacijo â?? (za izbranega ponudnika) mejen, saj je naročnik v prikazu izračuna cene isto višino cene za 1 kilometer asfalta (torej cena 315 SIT je v obravnavanem primeru lahko prinesla bodisi 50 točk bodisi 40 točk) uporabil v dveh ocenjevalnih razredih (naročnik je podobno ravnal in/ali zapisal tudi v vseh ostalih ocenjevalnih razredih, tako pri postavki asfalta kot tudi pri postavki makadama). Enako velja za relacijo â??.
Sicer pa v izogib izračunavanju vseh ostalih (napačno) izračunanih relacij, Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja le relacijo ... Slednja je po podatkih iz razpisne dokumentacije (stran 9 - Merila za izbiro ponudnika) "dolga" 3 km v asfaltni izvedbi in 10,5 km v makadamu. Z upoštevanjem načina uporabe spornega merila bi bilo potrebno za pridobitev najboljše ocene (torej 50 točk) ponuditi ceno v višini do 4501,5 SIT (3 x 314 SIT + 10,5 x 339 SIT), najvišja ponujena cena, ki je še prinesla 10 točk pa je bila 4839 SIT (3 x 339 SIT + 10,5 x 364 SIT). Naročnik pa je kljub vnaprej določenemu načinu uporabe merila "najnižja ponudbena cena" izbranemu ponudniku za ponujeno ceno v višini 16.975 SIT (ki je bila sicer najugodnejša ponujena cena za obravnavano relacijo) podelil 50 točk, vlagatelju pa za ceno v višini 21.971 SIT nobene točke.

Čeprav je očitek, ki se nanaša na oblikovanje merila "dosedanje izkušnje pri naročniku pri opravljanju prevoza na podobnih relacijah" iz zgoraj navedenega razloga (argumentacija petega odstavka 12 člena ZRPJN) prepozen in ga posledično ni (več) mogoče vsebinsko obravnavati, pa še ni prepozen očitek v tistem delu revizijskega zahtevka, ki se nanaša na ocenjevanje po zadevnem podmerilu. Pregled zadnje ocenjevalne tabela pokaže, da je naročnik vlagatelju "po novem" za ponujene referenčne posle, kljub zapisu, da bo ponudnik, ki bo izkazal izkušnje pri naročniku pri opravljanju prevoza na podobnih relacijah prejel 20 točk (vlagatelj je v ponudbo priložil tri referenčne posle, ki se nanašajo na prevoze osnovnošolskih otrok, in sicer v â??, â?? in â??) v šestih relacijah podelil 15 točk, za relaciji â?? pa (za identične referenčne posle) 20 točk. Pregled prvotnih ocenjevalnih tabel pokaže, da je bil vlagatelj po predmetnem podmerilu ocenjen (le) s 5 točkami. Opisano vrednotenje je po mnenju Državne revizijske komisije pri vlagatelju upravičeno vzbudil dvom v pravilnost ocenjevanja. Dvom v takšno ocenjevanje pa je v konkretnem primeru še toliko bolj upravičen, saj je faza primerjave in vrednotenja prejetih ponudb tako pomanjkljivo dokumentirana (v zvezi s tem so v razpisno dokumentacijo predložene zgolj tabele s številom točk), da naročnikovih zaključkov (in/ali spreminjanja ocenjevanja ter podeljevanja različnega števila točk za iste referenčne posle) ni bilo mogoče preveriti. Tako je mogoče ugotoviti, da je naročnik (kljub vnaprej določenemu načinu uporabe merila) točke podeljeval po prostem poudarku in/ali ocenjevanje sproti prilagajal nastali situaciji.

Tudi kar se tiče ocenjevanja po merilu "druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik", Državna revizijska komisija iz predložene dokumentacije ni mogla ugotoviti objektivnih podlag, na osnovi katerih je naročnik ocenjeval ponudbe. Ker je pri zadevnem merilu naročnik zapisal zgolj to, da prinesejo druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik 15 točk, je imel pri ocenjevanju tudi sam težave, ki jih je reševal tako, da je točke (zopet) podeljeval po prostem poudarku. Naročnik namreč ne le da v razpisni dokumentaciji ni niti v osnovnih potezah opisal predvidenega načina uporabe merila temveč tudi sam ni imel izoblikovane metode s pomočjo katere naj bi prejete ponudbe ocenjeval. Naročnik je tako (tudi) pri ocenjevanju po obravnavanem merilu, po vloženem revizijskem zahtevku, spremenil prvotno oceno pri vlagatelju in mu po novem podelil več točk za ponujene "dodatne ugodnosti". Tako je pri prvotnem ocenjevanje vlagatelj prejel le 5 točk, pri ponovnem ocenjevanju pa 10 točk, kar pa naročnik z ničemer ni utemeljil.
Ob navedenem je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da merilo ni opisano na dovolj transparenten način in zato ne nudi zadostnih zagotovil o tem (niti naročniku niti ponudnikom), da bi bilo lahko v fazi ocenjevanja ponudb korektno uporabljeno. Merilo dopušča, da ponudnik kot ugodnost lahko ponudi karkoli (na primer: "pomaganje pri oblačenju in obuvanju otrok, več voženj kot je določeno v pogodbi, prevoz na izlete in prireditve, nudenje nadomestnih prevozov, sponzorske vožnje, donatorstvo raznim društvomâ??), naročnik pa to ovrednoti po prosti presoji.

ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z določitvijo meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 50. členu ZJN-1 (Določitev meril) med drugim določeno, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 50. člena ZJN-1), da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila ter da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena ZJN-1). Zakon dalje določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati (tretji odstavek 50. člena ZJN-1), pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji (četrti odstavek 50. člena ZJN-1).
Določitev meril in njihovo vrednotenje je sicer ena najpomembnejših sestavin vsakega postopka oddaje javnega naročila. Opis meril in njihovo vrednotenje namreč ponudnike vnaprej seznani z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejšega ponudnika. Prepoved spreminjanja meril po objavi javnega naročila (ali po oddaji povabila v omejenem postopku) in zapoved, da se pri ocenjevanju ponudb uporabijo le tista merila, ki so bila objavljena, na način kot so bila opisana in ovrednotena sta namenjeni predvsem objektivnemu ocenjevanju ponudb po vnaprej znanih principih, saj tako naročnik le-teh ne more (naknadno) prilagajati določenemu ponudniku, bodisi v fazi, ko so le-ti že dvignili razpisno dokumentacijo (in so kot potencialni ponudniki že znani naročniku), bodisi v fazi, ko so že oddali ponudbe.

Ker je naročnik z zgoraj navedenim kršil četrti odstavka 50. člena ZJN-1, se je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila razveljaviti odločitev naročnika kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, št. 64-4/2003, z dne 30.7.2003, na relacijah â??

Naročnik naj v nadaljevanju postopka, skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, pri ponovnem vrednotenju ponudb upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije kot izhajajo iz obrazložitve tega sklepa. Če bo naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije (torej obstoječih meril) ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, naj v izpodbijanih relacijah javni razpis ponovi in ponudnikom na njihovo zahtevo povrne stroške, za katera bodo predložili dokazila (argumentacija drugega odstavka 25. člena ZJN-1).
Državna revizijska komisija je pri odločanju upoštevala, da se spor med vlagateljem in naročnikom vodi le v zvezi z oddajo javnega naročila na relacijah (za katere je vlagatelj tudi oddal ponudbo), zato je obe stranki potrebno opozoriti, da je odločitev naročnika o izbiri najugodnejših ponudnikov za izvedbo storitve opravljanja šolskih prevozov v â?? na preostalih relacijah postala pravnomočna z dnem, ko se je iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran