018-212/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 1. odstavka 19. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje posekov in čiščenje podrasti na trasah elektroenergetskih vodov na področju â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â?? z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za izvajanje posekov in čiščenje podrasti na trasah elektroenergetskih vodov na področju â?? v štirih ločenih sklopih.

Naročnik je dne 06.08.2003 sprejel Obvestilo o oddaji naročila št. 2382/03-IHG, z dne 06.08.2003, s katerem je vse ponudnike obvestil o izbiri najugodnejših ponudnikih po posameznih sklopih, in sicer je izbral po dva ponudnika za vsak razpisani sklop. V sklopu 1 sta bila izbrana â?? in â??, v sklopu 2 â?? in â??, v sklopu 3 â?? in â?? ter v sklopu 4 â?? in â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudniki). V obrazložitvi navedenega sklepa je naročnik navedel, da je izbiro opravil na podlagi izpolnjevanja razpisnih pogojev ter ob upoštevanju razpisnih meril izbral najugodnejše ponudnike.

Vlagatelj je dne 19.08.2003 (dokument z dne 18.08.2003) od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki mu ga je naročnik posredoval z dopisom št. 2638/03-IHG, z dne 20.08.2003.
Vlagatelj je dne 26.08.2003 (dokument z dne 25.08.2003), vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 30.07.2003 ni razvidno, da bi bila njegova ponudba nepravilna. Naročnik je dne 06.08.2003 izdal Obvestilo o oddaji naročila št. 2382/03-IHG, z dne 06.08.2003, iz katerega izhaja, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ne izpolnjuje zahteve glede obveznih dokumentov za veljavno ponudbo, in sicer zato, ker ni predložil potrdila poslovne banke o ponudnikovi solventnosti. Vlagatelj je od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki mu ga je naročnik posredoval dne 22.08.2003. V Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila št. 2638/03-IHG, z dne 20.08.2003 je naročnik zapisal: "Ponudba vlagatelja je vsebovala sicer vse zahtevane dokumente, vendar je dokumentacija za podizvajalca â?? pomanjkljiva, ker ne nudi vseh zahtevanih podatkov (blokada transakcijskih računov podizvajalca)." Vlagatelju se v zvezi s tem samo po sebi postavlja vprašanje različnih zapisov med naročnikovim sklepom in med Obrazloženim obvestilom o oddaji naročila.
Vlagatelj je pri sestavi ponudbene dokumentacije izrecno upošteval Navodilo ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 4 - Vsebina ponudbe in seznam obveznih dokumentov. V prej navedeni točki, v osmi alinei, je naročnik zahteval le BON 1 ali potrdilo poslovne banke o solventnosti, ni pa zapisal tudi, katere podatke bi morala solventnost zajemati.
V razpisni dokumentaciji v točki 17 (Ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika) se v alinei 6 zahtevajo dokumenti samo za ponudnika, kar pa je vlagatelj tudi storil. Vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve in ponovno vrednotenje ponudb.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega (dokument št. 2821/03-IHG, z dne 09.09.2003) in uvodoma ugotavil, da je dolžnost naročnika, da na javnem odpiranju ponudb preveri ali ponudbe vsebujejo vse dokumente, ni pa njegova dolžnost, da preveri tudi njihovo vsebino in s tem njihovo pravilnost. Naročnik je tako na javnem odpiranju ponudb ravnal skladno s 74. členom ZJN-1 in skladno s podzakonskim predpisom, ki ureja odpiranje ponudb. Poleg tega je naročnik na podlagi 76. člena ZJN-1 po pregledu in ocenjevanju, ki poteka po javnem odpiranju ponudb, vse nepravilne ponudbe zavrnil. Naročnik je navedel, da je ponudba vlagatelja vsebovala vse dokumente, navedel pa je tudi, da vsebina enega izmed njih ni pravilna.
Glede vlagateljeve navedbe, da je izpolnil vse pogoje in predložil vse ustrezne obrazce in da se zahtevana priloga nanaša zgolj na ponudnika in ne tudi na podizvajalca, naročnik navaja, da je vlagatelj pravilno razumel zahtevo naročnika, da morajo zahtevano prilogo (potrdilo o solventnosti) predložiti tudi podizvajalci in je to tudi storil. K slednjemu je napotovalo tudi navodilo naročnika, kjer je zahtevana priloga označena z znakom, za katerega je obrazloženo, da morajo takšno prilogo priložiti vsi sodelujoči.
Naročnik je v 17. točki navedel, katere pogoje za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti mora izpolnjevati ponudnik in morebitni podizvajalci, na kar ga je napotilo določilo tretjega odstavka 42. člena ZJN-1.
Naročnik tako ugotavlja, da je za vse sodelujoče med drugimi zahteval izpolnjevanje tudi naslednjega pogoja: "da je predložil BON 1 za zadnje poslovno leto, oz. samostojni podjetnik davčno odmero za zadnje poslovno leto in potrdilo poslovne banke o ponudnikovi solventnosti; na osnovi podatkov iz teh dokumentov bo naročnik preveril finančno-poslovno sposobnost ponudnika, pri čemer število dni blokad vseh transakcijskih računov v zadnjih 6-ih mesecih do dneva sestavitve obrazca BON1, oziroma potrdila poslovne banke o ponudnikovi solventnosti ne sme presegati 0 dni (število blokad je 0 dni)."
Pogoj je torej razdeljen na dva dela, in sicer na samo predložitev obrazca BON 1 ali davčne odmere in potrdila banke o solventnosti (za s.p.) in hkrati na predložitev podatkov iz katerih naj bi bilo razvidno, da je stanje blokad poslovnih računov v zadnjih 6 mesecih od dneva izdaje teh listin enako 0 dni.
Med strankama je nesporno dejstvo, da je za vlagateljevega podizvajalca ... v ponudbi predloženo potrdilo o solventnosti, iz katerega stanje blokad ni razvidno.
Zaradi navedenih dejstev je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepravilno zavrnil. Naročnik še dodaja, da opisane pomanjkljivosti iz vlagateljeve ponudbe ni mogel sanirati, saj bi na ta način ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 17.09.2003 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je v dopisu še navedel, da je iz sklepa s katerim je naročnik zavrnil revizijski zahtevek kot neutemeljenega razvidno, da vlagatelj ni znal brati razpisnih navodil in da ni predložil zahtevanih dokumentov. Vlagatelj navaja ravno nasprotno in trdi, da je na osnovi razpisnih pogojev priložil vse listine, ki so se zahtevale od ponudnikov. V nasprotnem primeru gre po vlagateljevem mnenju za spreminjanje meril, kar je po njegovem mnenju nedopustno in hkrati v nasprotju s 50. členom ZJN-1.

Naročnik je z dopisom, št. 2922/03-MB, z dne 19.09.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela še isti dan, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej opozarja vlagatelja, da pomeni javno odpiranje ponudb zagotovitev javnosti za udeležene ponudnike in da je le-to namenjeno ponudnikom, da se neposredno seznanijo z vsebino konkurenčnih ponudb. ZJN-1 pa ne predpisuje, da se na odpiranju ponudb ugotavlja tudi pravilnost posameznih ponudb, kar pomeni, da ima naročnik pravico, da ugotavlja razloge, ki narekujejo izločitev določenega ponudnika, tudi v kasnejših fazah postopka oddaje javnega naročila. ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena ZJN-1 določa, da naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. Iz drugega odstavka istega člena izhaja, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila, po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Iz 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz besedila citiranih členov je mogoče ugotoviti, da ima naročnik tudi po javnem odpiranju ponudb (torej celo po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb), pravico in hkrati dolžnost opraviti podroben pregled vsebine vsake posamezne ponudbe tudi z vidika njene pravilnosti Naročnik ima torej tudi po javnem odpiranju ponudb pravico in dolžnost preveriti, ali je vsebina predloženih dokumentov takšna, da izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije ter ob ugotovitvi, da te zahteve pri posamezni ponudbi niso izpolnjene, takšno ponudbo zavrniti oziroma izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Ob navedenem je v obravnavanem primeru mogoče brez dvoma zaključiti, da naročnik, s tem, ki je vlagateljevo ponudbo (šele) po javnem odpiranju ponudb označil kot nepravilno in jo tako izločil iz nadaljnjega postopka, formalno ni ravnal v nasprotju z določili ZJN-1.

V predmetnem revizijskem postopku je med strankama spor tudi v tem, ali je vlagatelj (torej podjetje â?? skupaj s podizvajalcem â??) v svoji ponudbi izpolnil vse zahteve iz naročnikove razpisne dokumentacije.

42. člen ZJN-1, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 41. člena ZJN-1, v tretjem odstavku določa: "Ponudnik mora zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo iz prejšnjega člena tega zakona tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.". Iz prej citirane zakonske določbe torej izhaja, da mora ponudnik predložiti ustrezna dokazila za podizvajalce v primeru, če jih navaja v ponudbi, izpolnjevanje le-teh pa mora biti izkazano na isti način, kot je bil določen za samega ponudnika.

Naročnik je v 4. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Vsebina ponudbe in seznam obveznih dokumentov) zapisal, da mora ponudba obvezno vsebovati med drugim tudi "BON 1 za zadnje poslovno leto ponudnika, ne starejši od 30 dni, oz. samostojni podjetniki davčno odmero za zadnje poslovno leto in potrdilo poslovne banke o ponudnikovi solventnosti, ne starejše od 30 dni".
Nadalje je naročnik v 4a. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Podizvajalci) opozoril ponudnike, da morajo, v kolikor bodo v posel vključili podizvajalce, v ponudbi navesti podizvajalce in del naročila, ki ga bo posamezen podizvajalec opravil. Ponudniki so morali po nadaljnjih naročnikovih navodilih za vse v ponudbi navedene podizvajalce, predložiti vsa zahtevana dokazila, ki so bila v točki 4 označena z znakom â??. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je bila osma alinea 4. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe označena z oznako â??.

Naročnik je v 17. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika) napovedal, da "bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudniku, skupno z eventualnim podizvajalcem", na osnovi izpolnjevanja v dvajsetih alineah naštetih dokumentov, in med njimi (v šesti alinei), "da je predložil BON 1 za zadnje poslovno leto, oz. samostojni podjetnik davčno odmero za zadnje poslovno leto in potrdilo poslovne banke o ponudnikovi solventnosti; na osnovi podatkov iz teh dokumentov bo naročnik preveril finančno-poslovno sposobnost ponudnika, pri čemer število dni blokad vseh transakcijskih računov v zadnjih 6-ih mesecih do dneva sestavitve obrazca BON-1, oz. potrdila poslovne banke o ponudnikovi solventnosti ne sme presegati 0 dni (število blokad je 0 dni)".

Med strankama v tem postopku je nesporno dejstvo, da je vlagatelj v ponudbi nastopil s podizvajalcem â?? Ravno tako med strankama ni več spora in/ali sta si edini v tem, da je vlagatelj za podizvajalca sicer predložil dokument, "podatki o plačilni sposobnosti na transakcijskem računu (ki ga je izdala Banka â??), v čigar vsebino pa ni vključil (tudi) "podatkov o številu dni blokad vseh transakcijskih računov v zadnjih 6-tih mesecih od dneva sestavitve potrdila".

Pač pa si stranki nista edini v tem, ali bi glede na dikcijo zgoraj citiranih navodil iz točke, vlagatelj moral tudi za podizvajalca predložiti takšno potrdilo poslovne banke iz katerega bi bil razviden (tudi) podatek, da število dni blokad vseh transakcijskih računov v zadnjih šestih mesecih do dneva izstavitve dokumenta ni presegel 0 dni oziroma ali se je šesta alinea 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe nanašala tudi podizvajalce.

Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da bi vlagatelj zahtevan dokument z zgoraj citiranim podatkom moral predložiti, vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da se je zahteva iz šeste alinee 17. točke nanašala le na ponudnika in ne tudi na podizvajalce.
Kot pravilno ugotavlja naročnik, je njegovi zahtevi (iz osme alinee 4. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in iz šeste alinee 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) potrebno obravnavati kot enega izmed obveznih pogojev iz 41. člena ZJN-1 (in ne kot merilo, kot navaja vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). 12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 določa, da je pogoj "element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Izpolnjevanje obveznih (in drugih pogojev), ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pa se dokazuje z listinami, ki jih morajo predložiti ponudniki v svojih ponudbah.
V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da se izpolnjevanje pogoja iz osme alinee 4. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe dokazuje s predložitvijo dokumenta iz šeste alinee 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Navedeno pomeni, da so morali ponudniki (in njihovi podizvajalci), kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz osme alinee 4. točke, kot sestavni del svoje ponudbe predložiti v osmi alinei 17. točke točno določene dokumente (BON 1 za zadnje poslovno leto, oz. samostojni podjetnik davčno odmero za zadnje poslovno leto in potrdilo poslovne banke o ponudnikovi solventnosti), pri čemer je naročnik posebej izpostavil, da morajo slednji zajeti (tudi) število blokad vseh transakcijskih računov v zadnjih 6-ih mesecih do dneva sestavitve (bodisi obrazca BON 1, bodisi potrdila poslovne banke) in ne smejo presegati 0 dni.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba (za razliko od vseh preostalih ponudb vključno s tisto, kjer je bil ravno tako vključen podizvajalec, razen ponudbe ponudnika â??, torej ponudbe kjer je vlagateljev podizvajalec nastopil kot samostojni ponudnik) ne izpolnjuje ene od izrecnih zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (točke 2.11) ter jo kot tako ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena, pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Kvalifikacija posamezne ponudbe kot pravilne ponudbe je v skladu z zakonom torej vezana na popolno izpolnjevanje vseh naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije. Le tisti ponudnik, ki predloži pravilno ponudbo, lahko konkurira za pridobitev posla, saj mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Odločitev o zavrnitvi nepravilne ponudbe ni prepuščena naročnikovi prosti presoji, ampak gre pri tem za dolžnostno ravnanje, ki mu je naloženo z zakonom. ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe), namreč izrecno določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Postopek oddaje javnega naročila je izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov. V konkretnem postopku oddaje javnega naročila je torej posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Iz navedenih razlogov naročnik v nobenem primeru ne sme izbrati ponudbe, ki ji je mogoče očitati neizpolnjevanje ene ali več zahtev iz razpisne dokumentacije.
V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da je ponudnik tisi, ki je odgovoren za oddajo pravilne ponudbe. Naročnik na podlagi prvega odstavka 54. člena sicer lahko zahteva od ponudnikov dodatna pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pa pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe. Navedeno določilo je potrebno razumeti tako, da naročnik med postopkom pregledovanja in ocenjevanja ponudbe ne sme pozvati k dopolnitvi ponudbe s podatkom (in/ali manjkajočo vsebino), ki ga ponudnik, kljub temu, da je bil le-ta izrecno zahtevan, ponudbi ni priložil oziroma je le-tega priložil nepravilno. Z opisanim ravnanjem bi naročnik naknadno pozvanega ponudnika obravnaval bolj ugodno od preostalih ponudnikov in bi tako kršil tudi načelo enakopravnosti vseh ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila (7 člen ZJN-1).
Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do zgoraj opisane pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi lahko prišlo zaradi napačnega razumevanja naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila. Možnost zahtevati takšna pojasnila ureja tretji odstavek 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, naročnik pa mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri čemer mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Na prej opisano možnost je bil vlagatelj izrecno opozorjen v 6. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pojasnila o razpisni dokumentaciji) vendar je, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, glede obravnavanega vprašanja ni izkoristil.

Na koncu Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik v Obvestilo o oddaji naročila (napačno) zapisal, da vlagatelj za podizvajalca ni predložil potrdila poslovne banke o njegovi solventnosti, vendar pa je z Obrazloženim obvestilom o oddaji naročila navedeno saniral z ugotovitvijo, da "je ponudba vlagatelja vsebovala vse zahtevane dokumente, vendar pa je bila dokumentacija za podizvajalca pomanjkljiva, saj ni nudila vseh zahtevanih podatkov (blokada transakcijskih računov tega podizvajalca)". Kot ugotavlja Državna revizijska komisija omenjena nepravilnost ni vplivala niti na izbiro najugodnejšega ponudnika (najugodnejših ponudnikov) niti na izid obravnavanega revizijskega postopka ravno tako pa niso bile z njo v ničemer prizadete pravice in pravne koristi vlagatelja (in ostalih udeleženih ponudnikov).

Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z zakonom, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepravilno, zato je bilo potrebno odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne

Natisni stran