018-206/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, in na podlagi pritožbe podjetja â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.3.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Popravka javnega razpisa je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, ter v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Dne 23.7.2003 je naročnik izdal obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dokumentom, z dne 11.8.2003, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Naročnik je dne 26.8.2003 izdal dokument, št. 8001-587/03, ki je v zadevi označen kot "obvestilo o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1". V tem dokumentu naročnik navaja, da je iz povratnice o vročeni pošiljki razvidno, da je bilo vlagatelju obvestilo o oddaji javnega naročila vročeno 25.7.2003. Naročnik na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), ki določa, da je rok za vložitev zahteve za obrazloženo obvestilo 8 dni od prejema obvestila o oddaji naročila, sklepa, da je ta rok potekel 4.8.2003. Ker je vlagatelj zahtevek za obrazloženo obvestilo poslal 11.8.2003, naročnik meni, da mu le-tega ni več dolžan posredovati.

Vlagatelj je dne 29.8.2003 na Državno revizijsko komisijo vložil dokument, ki ga je naslovil kot "pritožba - zoper obvestilo o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1 - zoper obvestilo za zahtevek za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila za dobavo inkontinenčnih pripomočkov in podrejeno zahtevek za revizijo zoper molk / neizdajo / nevročitev obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila za dobavo pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco na podlagi zahteve vlagatelja z dne 11.08.2003" (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je dne 27.8.2003 priporočeno po pošti prejel naročnikovo obvestilo o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1 (dokument z dne 26.8.2003), iz katerega je razvidno, da naročnik šteje, da je bilo obvestilo o oddaji javnega naročila vlagatelju vročeno dne 25.7.2003 in da je rok za vložitev zahteve za obrazloženo obvestilo potekel dne 4.8.2003, zaradi česar naročnik ni izdal obrazloženega obvestila. Vlagatelj meni, da je ta naročnikova odločitev napačna, in zatrjuje, da mu je bilo obvestilo o oddaji javnega naročila vročeno šele 11.8.2003, zaradi česar bi mu naročnik moral izdati obrazloženo obvestilo.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo prejela dne 29.8.2003 in dne 1.9.2003 od vlagatelja in naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo, ki jo je prejela dne 2.9.2003 oz. 4.9.2003. Dne 9.9.2003 pa je Državna revizijska komisija sprejela sklep, št. 018-187/03-21-1335, s katerim je odločila, da mora naročnik o vlagateljevem dokumentu "pritožba - zoper obvestilo o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1 - zoper obvestilo za zahtevek za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila za dobavo inkontinenčnih pripomočkov in podrejeno zahtevek za revizijo" (dokument z dne 29.8.2003), odločiti kot o zahtevku za revizijo v skladu z določili ZRPJN.

Naročnik je s sklepom, št. 8001-635/03, z dne 12.9.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v imenu vlagatelja vložil pooblaščenec, ki je odvetnik in je zahtevek za revizijo vložen napačno, saj po imenovanjih predstavlja vsebinsko dva različna dokumenta, katerih pomen v reviziji postopkov javnega naročanja je povsem nezdružljiv, kot zahtevek za revizijo (sekundarna naslovitev vloge) pa je bil naslovljen napačno, saj je bil poslan na Državno revizijsko komisijo, ne pa naročniku. Naročnik dodaja, da za odvetnika kot profesionalca ne more veljati smiselna uporaba šestega odstavka 113. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002: v nadaljevanju ZPP), saj si stranka vzame pooblaščenca ravno s predpostavko, da pozna pravo in da jo bo pravilno zastopal. Ne glede na to je tudi vlagatelj zahtevka za revizijo pravna oseba, za katero ni mogoče reči, da ni profesionalec oziroma da je prava neuka stranka, saj pravna oseba po definiciji ne more biti prava neuka stranka, trdi naročnik, in dodaja, da je o tem Državna revizijska komisija v svoji odločitvi št. 018-210/02 že odločala, na enakem stališču pa sloni praksa sodišč. Iz tega razloga je naročnik zahtevek za revizijo kot nedovoljen zavrgel.
Naročnik citira 9. člen ZPP in navaja, da vlagatelj zlorablja pravice, ki mu jih daje zakon. Isti pooblaščenec je namreč za istega vlagatelja v predmetnem javnem naročilu do sedaj vložil dva revizijska zahtevka (enega dne 17.4.2003, drugega dne 27.6.2003). Naročnik ugotavlja, da mora vlagatelj poleg tega, da je prava vešča stranka, poznati tudi način vložitve revizijskih zahtevkov, saj je zahtevek za revizijo dvakrat vložil pri pravem organu, po mnenju naročnika z namenom zlorabe postopka in zavlačevanja oddaje javnega naročila v nasprotju z zakonom.
Naročnik je tudi preveril, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Naročnik ugotavlja, da ima povratnico vlagatelja, z dne 25.7.2003, ki vsebuje podpis vlagatelja ter poštni žig z istega dne, kar po mnenju naročnika dokazuje, da je vlagatelj obvestilo o oddaji javnega naročila prejel 25.7.2003. Vlagatelj v zakonitem roku ni zahteval obrazloženega obvestila (zahtevo za obrazloženo obvestilo je naročnik prejel 12.8.2003, vlagatelj pa jo je poslal 11.8.2003). Naročnik je ob dejstvu, da je rok za zahtevo obrazloženega obvestila 8 dni od prejema obvestila o oddaji naročila in je ta rok že potekel, tako obrazloženo obvestilo zavrnil. Vlagateljev zahtevek za revizijo je bil vložen pri Državni revizijski komisiji dne 29.8.2003, zato naročnik meni, da je skladno s sklepom Državne revizijske komisije dolžan zahtevek za revizijo obravnavati, kot da je prispel do njega dne 29.8.2003.
Naročnik glede vlagateljevega očitka v zahtevku za revizijo, da je bil le-ta poslan tudi naročniku, ugotavlja, da sam ni prejel nobene od treh vlog, vlagatelj pa svoje trditve o pošiljanju vlog naročniku ni z ničemer izkazal.
Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj zahtevka za revizijo le-tega ob dejstvu, da je prejel obvestilo o oddaji javnega naročila že 25.7.2003, vložil prepozno, saj je skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN tega mogoče vložiti v desetih dneh po prejemu obvestila o oddaji javnega naročila oziroma obrazloženega obvestila po 79. členu ZJN-l, če je bilo to izdano oziroma pravočasno zahtevano. Ker je rok za vložitev revizijskega zahtevka oziroma zahteve za obrazloženo obvestilo začel teči 25.7.2003, naročnik pa v zakonitem roku ni prejel niti zahteve za obrazloženo obvestilo niti revizijskega zahtevka, je skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN tudi iz tega razloga zahtevek za revizijo, z dne 29.8.2003, zavrgel kot prepoznega.
Naročnik ugotavlja, da glede na izkazano povratnico ni storil nobene kršitve, ter dodaja, da lahko vlagatelj zahteva odškodnino od pooblaščenca za vročitve, če meni, da je kršitev na strani le-tega.
Naročnik je v pravnem pouku zapisal, da je zoper sklep dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v roku treh dni od prejema sklepa.

Vlagatelj je zoper naročnikov sklep o zavržbi zahtevka za revizijo dne 15.9.2003 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo, v kateri navaja, da je obrazložitev naročnikovega sklepa nerazumljiva in sama s seboj v nasprotju. Vlagatelj je 29.8.2003 vložil zahtevek za revizijo zoper obvestilo o možnosti pridobitve podatkov v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročila po 6. členu ZJN-1, in sicer le iz razlogov, ki so navedeni v tem obvestilu. Iz obvestila izhaja, da je bilo vlagatelju obvestilo o oddaji javnega naročila vročeno dne 25.7.2003, rok za vložitev zahteve za obrazloženo obvestilo je potekel dne 4.8.2003, zahtevek za obrazloženo obvestilo vlagatelja pa je bil poslan dne 11.8.2003, zato naročnik obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila ni bil več dolžan posredovati. Iz navedenega dopisa izhaja, zatrjuje vlagatelj, da je naročnik zavrgel zahtevo za obrazloženem obvestilu zato, ker je bila vložena prepozno. Vlagatelj je v roku treh dni od prejema obvestila naročnika, z dne 26.8.2003, vložil pritožbo, saj je navedeno obvestilo štel kot sklep o zavrženju zaradi nepravočasne vložitve zahteve za obrazloženo obvestilo, iz previdnosti pa je podrejeno vložil tudi zahtevek za revizijo.
Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-187/03-21-1335, z dne 9.9.2003, odločila, da je potrebno dokument vlagatelja, z dne 29.8.2003, šteti kot zahtevek za revizijo in z njim postopati v skladu z določili ZRPJN. Po mnenju vlagatelja iz izreka sklepa Državne revizijske komisije izhaja, da mora naročnik o zahtevku za revizijo odločiti meritorno, ter da je vlagateljev dokument, z dne 29.8.2003, vložen pravočasno in na pravilen organ. Vlagatelj dodaja, da je tudi Državna revizijska komisija obravnavala vlogo vlagatelja meritorno kot pritožbo, saj je v skladu s 3. alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila vlagatelju in odločila, da mora naročnik odločiti o vlagateljevemu dokumentu kot o zahtevku za revizijo v skladu z določili ZRPJN. Iz navedenega člena in posledično odločitve Državne revizijske komisije izhaja, nadaljuje vlagatelj, da mora v takem primeru naročnik odločati o zahtevku za revizijo skladno s 16. členom ZRPJN ter o zahtevku meritorno odločiti. Navedbe naročnika so v tem delu neutemeljene in ne upoštevajo odločitve, ki izhaja iz izreka navedenega sklepa Državne revizijske komisije, posledično pa je brezpredmeten tudi sklep Državne revizijske komisije, št. 018-210/02, ki ga je naročnik priložil svoji odločitvi, saj iz njega izhaja popolnoma drugačna pravna situacija, zato naročnik zahtevka za revizijo ne bi smel zavreči kot nedovoljenega. Vlagatelj poudarja, da je Državna revizijska komisija o njegovem dokumentu, z dne 29.8.2003, odločala, saj ga je opredelila kot zahtevek za revizijo, o katerem mora naročnik odločati, in ga ni zgolj odstopila pristojnemu organu, v tem primeru naj bi bil to naročnik (tako po mnenju vlagatelja izhaja iz sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-210/02). Zaradi navedenega se tako po mnenju vlagatelja tudi ne morejo uporabiti določbe sedmega odstavka 112. člena ZPP oziroma 113. člena (ZPP iz leta 1977), saj je zaradi pravne praznine v določbah ZJN-1 in ZRPJN Državna revizijska komisija morala meritorno odločiti o zahtevku za revizijo, z dne 29.8.2003, ki je bil posledica obvestila naročnika, z dne 26.8.2003. V skladu z določbami ZPP se lahko pravno sredstvo zavrže kot nedovoljeno v skladu z 274. členom ZPP, če je takšno pravno sredstvo vložila oseba, ki nima pravnega interesa, če ni aktivno legitimirana, če ni podana sodna prisotnost itd.. V takem primeru sodišče že izvedena dejanja razveljavi in tožbo zavrže, tega pa Državna revizijska komisija s sklepom, z dne 9.9.2003, ni naredila, ampak je meritorno odločala, dodaja vlagatelj. Glede na navedeno vlagatelj meni, da je bil njegov dokument, z dne 29.8.2003, pravočasno vložen zoper obvestilo naročnika, z dne 26.8.2003, zato se v tem primeru ne more uporabiti obrazložitev sklepa št. 018-210/02, saj rok, v katerem bi moral naročnik odločati o dokumentu vlagatelja, z dne 29.8.2003, ki ga Državna revizijska komisija šteje kot zahtevek za revizijo, sploh ni določen. Iz navedenega izhaja, da je tudi Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi uporabila analogijo ZRPJN v primeru zavrženja vloge naročnika. Vlagatelj meni, da zaradi morebitne pravne praznine ne more biti oškodovan, saj je njegova ustavna pravica v skladu s 25. členom Ustave RS pravica do pravnega varstva. Naročnik se je na zahtevo po obrazloženem obvestilu vlagatelja odzval na način, ki vlagatelju nudi pravno varstvo v skladu z določili ZRPJN.
Vlagatelj v nadaljevanju zanika trditve naročnika, da zlorablja pravice, ki mu jih daje zakon, s tem, ko je dne 17.4.2003 vložil zahtevek za revizijo. Iz odločitve Državne revizijske komisije, z dne 4.6.2003, izhaja, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, vlagatelj pa ni bil edini, ki je vložil zahtevek za revizijo. Res je, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 27.6.2003, zoper nepravilnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, vendar ga je kasneje umaknil, in sicer zato, da bi se postopek oddaje javnega naročila nadaljeval in se ne bi po nepotrebnem zavlekel, čeprav bi vlagatelj s svojim zahtevkom za revizijo lahko uspel.
Vlagatelj naročniku tudi očita, da je njegov sklep o zavrženju sam s seboj v nasprotju, saj je enkrat zahtevek za revizijo z izpodbijanim sklepom zavrgel kot nedovoljenega, drugič pa ga je zavrgel kot prepoznega. Ne gre pa spregledati, navaja vlagatelj, da je naročnik le upošteval sklep Državne revizijske komisije z dne 11.9.2003, iz katerega izhaja, da bi moral naročnik vlagateljevo vlogo obravnavati kot zahtevek za revizijo.
Vlagatelj poudarja, da je nerazumljiva tudi odločitev naročnika v izpodbijanem sklepu, v katerem ponovno navaja, da je vlagatelj prejel obvestilo o oddaji javnega naročila dne 25.7.2003. Naročnik tako šteje, da je zahtevek za revizijo vložen prepozno, saj je bil vložen dne 29.8.2003, vendar pa vlagatelj navaja, da zahtevek za revizijo ni vložen zoper obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 23.7.2003, ampak zoper obvestilo naročnika z dne 26.8.2003, ki pa nima pravne podlage v ZJN-1 in ZRPJN, ima pa nesporne pravne učinke.
Vlagatelj poudarja, da mu je bilo obvestilo o oddaji javnega naročila za dobavo inkontinenčnih pripomočkov vročeno dne 11.8.2003 in ne 25.7.2003, kakor to zatrjuje naročnik, kar naj bi bilo razvidno iz poizvednice Pošte Slovenije. Vlagatelj tudi opozarja, da je dne 22.7.2003 Pošti Slovenije podal naročilo, da se vse priporočene pošiljke hranijo poštno ležeče v času od 23.7.2003 do 20.8.2003, kar pomeni, da se poštne pošiljke, ki so poslane priporočeno po pošti, hranijo do datuma, navedenega v zahtevi, na sami pošti, tako da do vročitve ne more priti. Iz povratnice, z dne 25.7.2003, sicer izhaja, da je "nekdo" povratnico podpisal, vendar trdi, da je ni podpisal on, saj je ni mogel, ker je tudi ni prejel, na povratnici pa tudi ni žiga vlagatelja. Ne glede na to, kdo je neupravičeno podpisal povratnico št. 18097, vlagatelj zatrjuje, da mu pošiljka / obvestilo o oddaji naročila dne 25.7.2003 ni bila vročena ter da tako rok 8 dni ni začel teči in tako poteči 4.8.2003, ampak je prišlo do vročitve 11.8.2003, kakor to izhaja iz povratnice in izdajnice Pošte Slovenija.
Vlagatelj dodatno navaja, da je poizvednico na Pošto Slovenije dne 13.8.2003 podal naročnik sam, kar naj bi pomenilo, da je pri naročniku podan dvom o pravilnosti vročitve obvestila o oddaji javnega naročila, ki ga sedaj naročnik noče upoštevati. Naročnik poizvedbe ne bi podal, če bi bil prepričan, da je bilo pisanje vlagatelju resnično vročeno dne 25.7.2003. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik sploh ni preizkusil navedb vlagatelja v tem delu in ni upošteval nobenega predloženega dokaza, čeprav tudi sam z njim nesporno razpolaga.
Vlagatelj poudarja, da ne bo nosil posledic nezakonitega vročanja s strani Pošte oziroma naročnika, in da ravnanje naročnika kaže na diskriminatoren način obravnavanja, saj kljub vsem dokazilom, da vlagatelj pisanja dne 25.7.2003 ni prejel, naročnik pri tem vztraja in tako prevzema tudi vso odgovornost, ki bi eventualno nastala vlagatelju, vsaj v višini, kolikor znaša vrednost predmetnega javnega naročila. Vlagatelj meni, da naročnik na vsak način nudi prednost izbranemu ponudniku, čeprav so podane nezakonitosti v postopku, ki jih je vlagatelj obrazložil in utemeljil.
Vlagatelju je nerazumljivo stališče naročnika, podano v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v delu, ko naročnik očita vlagatelju, da ni prejel nobene od vlog vlagatelja, vložene na Državno revizijsko komisijo v konkretnem primeru. Vlagatelj navaja, da nikjer ni podal trditve o pošiljanju vlog naročniku in tako tudi ni nikakršne potrebe, da bi takšne trditve izkazal. Vlagatelj trdi, da je v skladu z določbami ZJN-1 vsako vlogo, ki jo je v konkretnem primeru podal na Državno revizijsko komisijo, poslal v vednost tudi naročniku in Uradu za javna naročila, kar bi naročnik moral vedeti.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep naročnika, št. 8001-635/03, z dne 12.9.2003, in mu naloži, da odloči o zahtevku za revizijo skladno z določili ZRPJN, podrejeno pa, da naročniku naloži, da izda obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila na podlagi zahteve vlagatelja, z dne 11.08.2003.
Vlagatelj priglaša tudi odvetniške stroške postopka v višini 2000 točk s pripadajočim 20% DDV za sestavo pritožbe ter 100.000,00 SIT vplačane takse.

Državna revizijska komisija je vlagatelja, z dopisom, št. 018-206/03-21-1389, z dne 16.9.2003, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, naj glede na njegove navedbe, da je zahtevek za revizijo (dokument z dne 29.8.2003) posredoval v vednost tudi naročniku, in naročnikovo trditev v sklepu o zavrženju, z dne 12.9.2003, da navedenega dokumenta ni prejel, posreduje dokazilo, iz katerega bo razvidno, da je naročniku ta dokument posredoval in da ga je le-ta prejel.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji posredoval pojasnilo, z dne 18.9.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 22.9.2003, v katerem navaja, da je zahtevek za revizijo dne 29.8.2003 vročil Državni revizijski komisiji, istega dne pa ga je poslal tudi Uradu za javna naročila ter naročniku, to pa naj bi bilo razvidno iz samega zahtevka za revizijo. Vlagatelj ponovno opozarja, da je Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-187/03-21-1335, z dne 9.9.2003, že ugotovila, da je vlagatelj zahtevek za revizijo posredoval tudi naročniku, to pa je po vlagateljevem mnenju treba šteti kot dokončno ugotovitev.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma velja opozoriti, da je Državna revizijska komisija v izreku sklepa, št. 018-187/03-21-1335, z dne 9.9.2003, odločila, da mora naročnik o vlagateljevem dokumentu, z dne 29.8.2003, odločiti kot o zahtevku za revizijo "v skladu z določili ZRPJN". Kaj to pomeni, je Državna revizijska komisija zapisala v obrazložitvi tega sklepa: "V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo na prvi stopnji odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od treh navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena).".

Iz izreka in obrazložitve navedenega sklepa Državne revizijske komisije je razvidno, da Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo ni obravnavala meritorno. Prav tako tudi ni odločala o obstoju procesnih predpostavk, pač pa je zahtevek za revizijo odstopila naročniku kot pristojnemu organu. Ob tem naročniku ni naložila (kot to trdi vlagatelj), naj zahtevek za revizijo obravnava meritorno, temveč mu je naložila, naj o zahtevku za revizijo odloči v skladu z določili 9., 12., 13., 16. in 17. člena ZRPJN, kar pomeni, da mora naročnik pred meritornim obravnavanjem zahtevka za revizijo ugotoviti, če so izpolnjene vse, z ZRPJN določene procesne predpostavke. Četrti odstavek 12. člena in drugi odstavek 13. člena ZRPJN namreč določata, da mora naročnik še pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preveriti obstoj procesnih predpostavk, in sicer aktivno legitimacijo vlagatelja (9. člen ZRPJN), pravočasnost zahtevka za revizijo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN) ter pravilno sestavo in opremljenost le-tega (tretji odstavek 12. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija vlagateljevega dokumenta, z dne 29.8.2003, tudi ni obravnavala kot pritožbe in citiranega sklepa ni sprejela na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN, ampak je eksplicitno zapisala: "Pritožba je pravno sredstvo, ki ga ZRPJN predvideva le v primeru, kadar znotraj že začetega revizijskega postopka (torej na podlagi vloženega zahtevka za revizijo) pride do procesne odločitve naročnika. Ker je v postopku oddaje javnega naročila zahtevek za revizijo edino pravno sredstvo, ki ga ima na voljo ponudnik za zaščito svojega pravnega položaja, je treba vlagateljev dokument, z dne 29.8.2003, v katerem navaja, da vlaga pritožbo, ker šteje, da je treba naročnikovo obvestilo z dne 26.8.2003 "smiselno šteti kot sklep o zavrženju zaradi prepozne vložitve zahteve po obrazloženem obvestilu", kljub drugačnemu poimenovanju obravnavati kot zahtevek za revizijo in z njim postopati v skladu z določbami ZRPJN.".

Iz naročnikovega sklepa, št. 8001-635/03, z dne 12.9.2003, je razvidno, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepoznega.

ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja javna naročila, in ZRPJN, ne določata drugače. V primeru, ko naročnik že sprejme odločitev o dodelitvi naročila (oz. priznanju sposobnosti), ZRPJN za vložitev zahtevka za revizijo določa 10 dnevni prekluzivni rok, ki začne teči od dneva prejema odločitve o dodelitvi naročila (oz. priznanju sposobnosti). Glede pravočasnosti vložitve zahtevka za revizijo je treba upoštevati tudi prvi odstavek 79. člena ZJN-1, ki določa, da teče 10 dnevni prekluzivni rok za vložitev zahtevka za revizijo v primeru, ko ponudnik od naročnika zahteva obrazloženo obvestilo o oddaji obvestila, od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila. V tem primeru je torej rok za vložitev zahtevka za revizijo podaljšan, saj je potek 10 dnevnega prekluzivnega roka vezan na prejem obrazloženega obvestila o oddaji naročila.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je treba ugotoviti, da je vlagatelj sam, ne glede na to, da ima pooblaščenca, zahteval izdajo obrazloženega obvestila, in sicer dne 11.8.2003 (v tej zahtevi pa je med drugim zapisal, da bo v primeru, da v zakonskem roku ne bo prejel obrazloženega obvestila, vložil zahtevek za revizijo v skladu z ZRPJN). Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da pri odločanju o predmetni pritožbi, ki je vložena zoper domnevno nezakonito naročnikovo procesno ravnanje z zahtevkom za revizijo, ne odloča o vsebini samega zahtevka za revizijo, zato se tudi ne more vsebinsko opredeljevati do vprašanja, kdaj je bilo vlagatelju vročeno obvestilo o oddaji naročila in posledično ali je vlagatelj pravočasno zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Naročnik je dne 26.8.2003 izdal dokument (obvestilo), s katerim je vlagatelja obvestil, da obrazloženega obvestila ne bo izdal, ker naj bi bila zahteva za izdajo obrazloženega obvestila vložena prepozno. Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, je vlagatelj naročnikov dokument (obvestilo), z dne 26.8.2003, prejel dne 27.8.2003 priporočeno po pošti. Ker s procesnega vidika oz. z vidika poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo ni nobene procesne razlike med položajem, ko naročnik izda obrazloženo obvestilo, in položajem, ko naročnik izda obvestilo o tem, da ne bo izdal obrazloženega obvestila, je treba v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1 šteti, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila 10 dnevni prekluzivni rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper domnevno neutemeljeno zavrnitev izdaje obrazloženega obvestila začel teči v sredo, 27.8.2003, ko je vlagatelj prejel naročnikovo obvestilo o zavrnitvi izdaje obrazloženega obvestila, ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP pa se je iztekel v ponedeljek, 8.9.2003.

Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 29.8.2003, naslovil pa ga je na Državno revizijsko komisijo. Ker vlagatelj ni sledil drugemu odstavku 12. člena ZRPJN, ki določa, da se zahtevek za revizijo vloži pri naročniku, ki o zahtevku odloča kot pristojni organ, je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-187/03-21-1335, z dne 9.9.2003, odločila, da mora naročnik o vlagateljevem dokumentu, z dne 29.8.2003, odločiti kot o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo naročniku odstopila kot prilogo navedenega sklepa, kot je razvidno iz povratnice pa je naročnik le-tega prejel dne 11.9.2003, torej po izteku roka za vložitev zahtevka za revizijo.

V zahtevku za revizijo je vlagatelj sicer navedel, da je zahtevek za revizijo posredoval "v vednost" tudi naročniku in Uradu za javna naročila. Vendar pa iz samega zahtevka oz. iz razpoložljive dokumentacije ni razvidno, kdaj naj bi ga posredoval naročniku in Uradu za javna naročila oz. kdaj naj bi ga ta organa prejela. Naročnik je v sklepu, z dne 12.9.2003, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, zanikal, da bi le-tega prejel od vlagatelja v vednost, poleg tega pa je v dopisu, z dne 23.9.2003, Državni revizijski komisiji pojasnil, da je pridobil obvestilo Urada za javna naročila (dokument z dne 23.9.2003), iz katerega je razvidno, da tudi ta organ v času od 29.8.2003 do 10.9.2003 od vlagatelja ni prejel nobenega obvestila o vloženem zahtevku za revizijo. V pritožbi je vlagatelj ponovil trditev, da je vse vloge, ki jih je v konkretnem primeru podal na Državno revizijsko komisijo, pošiljal v vednost tudi naročniku in Uradu za javna naročila, vendar za to svojo trditev v pritožbi ni predložil nobenih dokazov. Državna revizijska komisija je zato na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN ter 7. in 212. člena ZPP (pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN vlagatelja pozvala, naj predloži dokazila, iz katerih bo razvidno, da je naročniku posredoval zahtevek za revizijo in da ga je ta dejansko prejel. Vlagatelj je v odgovoru, z dne 18.9.2003, navedbo o posredovanju zahtevka za revizijo naročniku in Uradu za javna naročila le ponovil, ni pa predložil nobenih dokazil (povratnic), iz katerih bi bilo to dejstvo razvidno.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagatelju v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu ni uspelo dokazati, da je zahtevek za revizijo ob tem, ko ga je naslovil in vložil pri nepristojnemu organu, poslal tudi naročniku kot pristojnemu organu za odločanje (na način, predpisan v prvem in drugem odstavku 12. člena ZRPJN), zato je treba šteti, da je bil zahtevek za revizijo sicer vložen dne 29.8.2003, torej znotraj 10 dnevnega roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, vendar pa je bil naslovljen na nepristojni organ, Državno revizijsko komisijo. Naročnik je, kot je bilo že ugotovljeno, zahtevek za revizijo prejel skupaj s procesnim sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-187/03-21-1335, z dne 9.9.2003, in sicer dne 11.9.2003, torej po izteku roka za vložitev zahtevka. Državna revizijska komisija poudarja, da v sklepu, št. 018-187/03-21-1335, z dne 9.9.2003, ni navedla, da je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno (pri naročniku) in na pravilen organ, kot to v pritožbi navaja vlagatelj, saj je v citiranem sklepu izrecno opozorila na določila ZRPJN, ki določajo roke za vložitev zahtevka za revizijo pri naročniku ter naročnika (kot pravilen organ) napotila na odločanje o zahtevku za revizijo skladno z določili ZRPJN. Ob tem gre vlagatelja opozoriti, da Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-187/03-21-1335, z dne 9.9.2003, ni ugotavljala, ali je bil zahtevek za revizijo dejansko posredovan tudi naročniku (pristojnemu organu), saj ta okoliščina v tisti fazi postopka ni bila relevantna. Vlagatelj zato napačno sklepa, da je treba navedbo Državne revizijske komisije o tem, da je iz zahtevka za revizijo razvidno, da je bil posredovan naročniku, šteti kot dokončno ugotovitev, saj je Državna revizijska komisija v obrazložitvi procesnega sklepa zgolj povzela vlagateljevo revizijsko navedbo, glede katere pa zaradi nerelevantnosti v tisti fazi postopka sploh ni izvedla dokaznega postopka.

Procesnega položaja, ko stranka vloži pravno sredstvo pravočasno, vendar pri nepristojnemu organu, pristojni organ pa pravno sredstvo prejme po izteku prekluzivnega roka, ZRPJN ne ureja, pač pa ga (skladno z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN) ureja ZPP. V šestem odstavku 112. člena ZPP je tako določeno: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.". Iz navedene določbe je razvidno, da je lahko nevednost vlagatelja opravičljiva okoliščina le v primeru, ko stranka ne nastopa s pooblaščencem, ki je bodisi odvetnik bodisi oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker vlagatelja v predmetnem postopku zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik, tako o nevednosti stranke ni mogoče govoriti. Prav tako po mnenju Državne revizijske komisije tudi ni mogoče govoriti o očitni pomoti, saj je bil zahtevek za revizijo izrecno naslovljen na Državno revizijsko komisijo.

Ker je bil zahtevek za revizijo vložen na nepristojen organ, naročnik pa ga je kot pristojen organ za odločanje prejel po izteku 10 dnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo, in ker nastalega procesnega položaja ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti vlagatelja, gre ugotoviti, da je bil zahtevek za revizijo vložen po izteku roka, določenega v 12. členu ZRPJN, za vlagatelja pa je glede uveljavljanja pravnega varstva v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nastopila prekluzija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.


V zvezi s sklicevanjem naročnika v sklepu, z dne 12.9.2003, na odločitve Državne revizijske komisije, pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da so le-te javne in vsakomur dostopne in predstavljajo dokumente takšne narave, s katerimi je Državna revizijska komisija seznanjena po uradni dolžnosti.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, je zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne

Natisni stran