018-197/03
Številka: 018-197/03-21-1810Datum sprejema: 7. 11. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup naprave za razžvepljevanje dimnih plinov po omejenem postopku - II. faza in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa â??., zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), ki ga zastopa â??.. dne â??.
odločila:
- Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
- Vlagateljevi vlogi, z dne 11.9.2003, se v delih, kolikor gre za dopolnitev zahtevka za revizijo, zavržeta kot prepozni.
- O stroških postopka bo Državna revizijska komisija odločila s posebnim sklepom.
- Naročnik mora v roku 90 dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za nakup naprave za razžvepljevanje dimnih plinov po omejenem postopku - II. faza.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 6.6.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za razžvepljevanje dimnih plinov po omejenem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??, pod št. objave Ob-â??. Po končani prvi fazi je naročnik oba kandidata, ki jima je priznal sposobnost in usposobljenost, povabil k oddaji ponudb in dne 23.12.2002 izvedel javno odpiranje ponudb. Pri pregledu ponudbene vsebine je naročnik ugotovil, da obe prispeli ponudbi izpolnjujeta vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Dne 7.4.2003 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral konzorcij â??.. Zoper navedeno naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 14.5.2003 vložil zahtevek za revizijo, na podlagi katerega je Državna revizijska komisija dne 11.7.2003 sprejela sklep, št. 018-113/03-22-972, s katerim je naročnikovo odločitev o oddaji naročila razveljavila.
Naročnik je dne 25.7.2003 izdal novo obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je na podlagi ponovnega ocenjevanja kot najugodnejšega ponudnika zopet izbral konzorcij â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Z dopisom, z dne 1.8.2003, je vlagatelj na podlagi prvega odstavka 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je naročnik izdal dne 13.8.2003. V obrazloženem obvestilu naročnik navaja, da je izvedel ponovno ocenjevanje ponudb, in sicer z vidika meril "dispozicije - razporeditev zgradb" ter "komponente - mešala v pralniku - zmogljivost". Pri tem je naročnik ugotovil, da je izbrani ponudnik tudi na podlagi ponovljenega ocenjevanja dosegel višje število točk.
Vlagatelj je dne 22.8.2003 kot vodilni partner â??.. in â??.. vložil nov zahtevek za revizijo. V I. točki zahtevka za revizijo vlagatelj povzema dotedanji potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v nadaljevanju pa v posameznih točkah zahtevek za revizijo utemeljuje z naslednjo obrazložitvijo:
II. Vlagatelj se v predmetnem zahtevku za revizijo sklicuje na revizijske navedbe iz prvega zahtevka za revizijo (z dne 14.5.2003) ter na svoje navedbe iz vloge na Državno revizijsko komisijo (z dne 24.6.2003). Prav tako se sklicuje na mnenje družbe â??., in sicer v delu, ki potrjuje vlagateljeve navedbe. Vlagatelj opozarja, da je naročnik pri ocenjevanju kot osnovo vzel "usmeritve" namesto meril, v določenem delu pa ni imel izdelanih niti usmeritev in je odločal po prostem preudarku. To po vlagateljevem mnenju pomeni, da uporablja kot merilo neizmerljive parametre in predpostavke, za katere ni nobene osnovne ponudbe ali dokaza, da dejansko držijo oz. so njihova odstopanja takšna, da ne omogočajo primerjave posameznih meril.
Razpisna dokumentacija je vsebovala metodologijo vrednotenja in za posamezne elemente tudi merila ter način njihove uporabe (predvsem za stroške in rok izgradnje), trdi vlagatelj. Vlagatelj citira uvodni del mnenja družbe â??.., ki se nanaša na opis načina ocenjevanja ponudb: "metodologija ne določa kriterijev za dodelitev posamezne ocene za področje Tehnika", "enako je pregled razpisne dokumentacije pokazal, da v tehničnem delu razpisa niso predstavljeni kriteriji za dodelitev ocen po posameznih razpisnih zadevah", "v tej situaciji se lahko naslonimo na nekatere splošne zahteve, ki jih je naročnik podal v razpisni dokumentaciji", "pomembno izhodišče je, da je naročnik v Razpisni dokumentaciji - knjiga 2 tehnični pogoji (točka 4.4. str 10) podal generalno zahtevo (usmeritev)", "naročnik želi zanesljivo razžveplalno napravo, ki bo enostavna za upravljanje in vzdrževanje". Vlagatelj meni, da so vsa merila v tem postopku le želja naročnika in da se ne morejo uporabiti za gradbena dela in nekatere druge elemente (dvigalo), naročnik pa jih je dopolnil še z izrazi "hitrejši remont", "težji dostop". Po vlagateljevem mnenju to niso merila, ki bi ustrezala ZJN-1, Državna revizijska komisija pa je bila v celoti seznanjena z dejstvom, da pravih meril ni in da se ocenjevanje izvaja po občutku in v škodo vlagatelja. To naj bi zapisala tudi družba â??.. trdi vlagatelj, in sklepa, da je precejšen del ocen pri tem javnem razpisu določen na podlagi splošnega zahtevka iz opisa tehnologije (za katerega tudi družba â??., niha med "generalna zahteva - generalna usmeritev"), ki ga ni možno ovrednotiti, kot takšen pa ima tako težo, kot mu jo daje ocenjevalec.
Za gradbena dela je navedeno, kako se vrednost gradbenih del upošteva pri vrednotenju, kako se določi vrednosti gradbenih del, pa ni podano. Merila in način določanja vrednosti gradbenih del je naročnik pojasnil šele v obrazložitvi vrednotenja (m3 zgradbe, pilotiranje). Da meril ni, po mnenju vlagatelja dokazuje tudi družba â??.., ki pri tej točki navaja, "da je na sestanku s predstavnikom družbe â??. (izdelovalec metodologije in ocene za naročnika) dobil vpogled v izračun in da je ocena izdelana dosti natančno". Ta ocena določa vrednost industrijske betonske stavbe v višini 1000 EUR na m2. Vlagatelj meni, da v Trbovljah še stanovanja nimajo take gradbene vrednosti.
Vrednotenje tehničnih elementov, izvedeno v drugi fazi, je tudi v celoti brez vnaprej določenih meril, nadaljuje vlagatelj. Družba â??.., se sklicuje na splošne zahteve: zanesljivost, enostavno za upravljanje in enostavno za vzdrževanje. Vlagatelj se sprašuje, zakaj ni naročnik teh meril že sam navedel v svojih obrazložitvah in jih je šele družba â??., skonstruirala iz teksta razpisa, da bi sploh lahko izdelala strokovno mnenje. Ta merila so bila potem po potrebi uporabljena za vrednotenje podskupin dispozicije in komponente, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da se je enak kriterij dvakrat uporabil. V sami delitvi podskupine dispozicije pa se še posebej ocenjuje "Pogoji za vzdrževanje in posluževanje". Dodatnega elementa "zanesljivost" ni, ker ga iz dispozicij ni videti, trdi vlagatelj, in ocenjuje, da bi moral naročnik glede na dejstvo, da uporablja namesto meril usmeritve ali prosti preudarek, v vseh navedenih primerih izločiti te postavke kot osnovo za ocenjevanje in ocenjevati ponudbe le po konkretno izdelanih merilih.
Navedene trditve so vlagateljev generalni predlog, ki je edini racionalen in objektiven in omogoča objektivno merljivost obeh ponudb, trdi vlagatelj, in kot dokaz predlaga vpogled v razpisno dokumentacijo, mnenje družbe â??., spisovno dokumentacijo, ponudbeno dokumentacijo obeh ponudnikov ter dokumentacijo 1. faze postopka.
III. Osnova za izdelavo ponudb je bila razpisna dokumentacija, ki v točki 5 (stran 19) določa oblikovanje ponudbene cene, razčlenitev ponudbene cene, plačilne pogoje in dinamiko plačil, nadaljuje vlagatelj. Predzadnji odstavek navedene točke določa: "Cena je ponujena po sistemu "ključ v roke" DDU Trbovlje in je fiksna. Cena je fiksna v valuti EURO pod pogojem, da pogodba stopi v veljavo najkasneje v roku veljavnosti ponudbe 2. stopnje." V nadaljevanju zadnji odstavek navedene točke določa: "Povečanje cene v primeru, da bi pogodba stopila v veljavo kasneje, kot je rok veljavnosti ponudbe 2. stopnje je % mesečno." Pogodba vse do danes ni podpisana, zatrjuje vlagatelj, in dodaja, da je na podlagi dveh naročnikovih dopisov (z dne 6.6.2003 in 11.8.2003) dvakrat podaljšal svojo ponudbo (do 15.8.2003 oz. 15.10.2003) in bančno garancijo za resnost ponudbe (do 15.9.2003 in 15.11.2003). Ker je zahtevek za revizijo vložen dne 22.8.2003 in je realno pričakovati sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom ali vlagateljem (upoštevaje zakonsko določene postopkovne roke po ZRPJN in ZJN-1) po 15.9.2003 in ker je naročnik opravil izbiro najugodnejšega ponudnika šele 25.7.2003, vlagatelj ocenjuje, da naročnik pri odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika ni upošteval spremembe cene, pogojene pri izbranem ponudniku, kot jo določa točka 5 razpisa na strani 19 razpisne dokumentacije. Iz obvestila o izbiri in iz obrazloženega obvestila vlagatelj ugotavlja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb ni upošteval zgoraj navedenega merila, ki ga je sam določil in predpisal. Ravnanje naročnika ima formalno pomanjkljivost, in sicer neupoštevanje pogojev iz razpisne dokumentacije in neupoštevanje meril, uporabljenih za razpis.
Vlagatelj navaja, da je njegova ponudba vsebovala klavzulo "povečanje cene v primeru, da bi pogodba stopila v veljavo kasneje, kot je rok veljavnosti ponudbe 2. stopnje je 0,17 % mesečno", ponudba izbranega ponudnika pa klavzulo "povečanje cene v primeru, da bi pogodba stopila v veljavo kasneje, kot je rok veljavnosti ponudbe 2. stopnje je 0,25 % mesečno", ali pa morda tudi več. Ob upoštevanju teh podatkov vlagatelj podaja izračun povečanja cene, pri čemer je za izhodišče uporabil diskontirane cene obeh ponudb, izražene v EUR, kot so določene na strani 12 priloge 1 (Vrednotenje ponudb) obrazloženega obvestila. Skladno s ponderji, ki jih je določil naročnik, vlagatelj ugotavlja, da se točkovanje bistveno spremeni in da je njegova ponudba zaradi padca točk izbranega ponudnika boljša. Po zadnji izbiri zaostaja vlagatelj za 1,5 točke nasproti izbranemu ponudniku. Če pa se upošteva spodnja tabela, je vlagateljeva ponudba boljša od ponudbe izbranega ponudnika:
stroški Ocena ponder točke razlika
â??. â?? â??. â??. â??. â??.
15.6. 14271732 13923132 975,57 1000 72% 702,41 720 17,59
15.7. 14307411 13946801 974,80 1000 72% 701,86 720 18,14
15.8. 14343180 13970511 974,02 1000 72% 701,29 720 18,71
15.9. 14379038 13994261 973,24 1000 72% 700,73 720 19,27
15.10. 14414986 14018051 972,46 1000 72% 700,17 720 19,83
Vlagatelj ocenjuje, da je potrebno ob upoštevanju gornjih dejstev razveljaviti naročnikovo odločitev in kot najugodnejšega ponudnika izbrati njega.
IV. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v prilogi 1 obrazloženega obvestila ocenil reference obeh ponudnikov. Reference in referenčna naprava sta dva elementa, ki naj bi bila zaključena v prvi fazi. Tako trdi naročnik. S spremembo št. 1 k razpisni dokumentaciji z dne 17.6.2002 je naročnik podal pojasnila glede referenc in ocenjevanja referenc, kjer je navedel, da morajo biti vse reference potrjene s strani konkretnega naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da po njegovih podatkih, ki jih je pridobil šele ob pisanju zahtevka za revizijo, â??.. zagotovo ni potrdil referenčne naprave. Iz mnenja družbe â??. (str. 4, točka 61), je razvidno, da je referenčna naprava, ki je bila priznana družbi â?? v prvi fazi, naprava v TEš blok 5, in da je bila dopolnjena s strani družbe â??. Naročnik je tako po mnenju vlagatelja družbi â?? omogočil, da svojo ponudbo naknadno dopolni. Vlagatelj se sprašuje, v kateri fazi je prišlo do tega, in meni, da v času prve faze ne, ker bi bile v tem primeru družbi â??., predane vse reference skupaj in ne samo TEš iz prve stopnje razpisa, druge pa naknadno. Vlagatelj navaja, da je lahko navedeno dejstvo ugotovil šele sedaj in tako ni prekludiran z dejstvom, da gre za napako v prvi fazi postopka. Prav tako je učinek točkovanja v poziciji reference in referenčna naprava uporabljen šele pri izbiri najugodnejšega ponudnika kot osnova za točkovanje. Zato vlagatelj ocenjuje, da naročnik ne bi smel priznati referenčne naprave in s tem referenc družbi â??. na podlagi po TEš-u nepotrjene reference. Ob upoštevanju navedenega vlagatelj meni, da bi bilo potrebno izbranemu ponudniku v tem delu znižati število točk in to upoštevati pri skupnem seštevku točkovanja ponudb.
V. Vlagatelj ugotavlja, da je iz priloge obrazloženega obvestila (podskupina "Razlika v porabi surovin in energije" (stran 12 in 14 priloge) razvidno, da je pri postavki električna energija naročnik uporabil strošek električne energije za celotno obdobje od leta 2004 pa do leta 2015 brez spremenljivk. V tabelah je naročnik izračunal razliko v porabi surovin in energije v življenjski dobi naprave kot razliko sedanje vrednosti stroškov električne energije za lastno rabo in porabe apnenca. Pri tem je naročnik, kot je to razvidno iz omenjenih tabel, pri porabi surovin upošteval dejstvo, da bo naprava od leta 2008 uporabljala kvalitetnejši, tuji premog, in bo poraba surovin ustrezno manjša. Pri porabi energije za lastno rabo tega ni upošteval, kljub dejstvu, da je pri uporabi boljšega premoga poraba energije do 40 % manjša zaradi zmanjšanega obratovanja črpalk, razlika v porabi pa zaradi različnih sistemov tudi ne bo enaka, kot je to pri domačem premogu, trdi vlagatelj. Iz tega sledi, da je potrebno izračun v navedenih tabelah popraviti in ga uskladiti z zahtevami razpisa, ki navaja, da bo po letu 2008 naročnik uporabljal tuji premog z maksimalno vsebnostjo SO2 3500 mg, namesto domačega premoga z vsebnostjo 10.000 - 14.000 mg SO2. Posledica drugačne porabe električne energije pri ocenjevanju obeh ponudb pripelje do zmanjšanja razlike v vrednosti ponudb med obema ponudnikoma, kar pomeni, da je vlagateljeva ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika.
VI. Glede ocenjevanja elementa "doziranje apnenca" vlagatelj meni, da naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel dodeliti 15 točk. Vlagatelj ocenjuje, da je v tehnološkem smislu sistem (ali podsistem), ki zagotavlja pripravo sveže suspenzije ustrezne kvalitete v napravah, katerih zasnova je inovativna, enostavna in učinkovita, upravičen do ocene "zelo dobro". Vendar pa bi bilo priznati takšno oceno samo v primeru, če je vse to v praksi primerno preizkušeno na zadostnem številu objektov. V nasprotnem primeru gre za inovacijo, ki bo šele preizkušena pri naročniku z vsemi tveganji in posledicami, ki se lahko pokažejo šele po garancijski dobi. Praksa sicer pozna takšne primere, ko naročnik prevzame tako tveganje, vendar samo v primerih, ko je tak ponudnik najcenejši, ne pa, ko je najdražji, trdi vlagatelj. Razlaga, da razvoj in uvajanje sodobnih tehničnih rešitev posameznih sistemov v sklopu razžveplalnih naprav v razvitih državah ni tako intenziven zaradi manjšega števila izvedenih naprav, vlagatelju ne pove ničesar. Vlagatelj navaja, da je svoji vlogi, z dne 24.6.2003, priložil tabelo, v kateri je izmed 12 izbranih naprav za razžveplanje, zgrajenih ali v gradnji od leta 1998 do danes, različnih proizvajalcev. V desetih je uporabljen tak sistem mešanja (priprave suspenzije), kot ga ponuja vlagatelj. Za ta sistem tudi družba â??., navaja, da je vlagatelj v svoji ponudbi predvidel klasično in uveljavljeno tehnično rešitev. Vlagatelj meni, da je treba odgovoriti na vprašanja, kako pogosto je rešitev, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, uporabljena v praksi, ali obstaja strokovni članek, ki obravnava navedeno tematiko in daje prednost rešitvi izbranega ponudnika, ter kolikokrat in na katerih napravah je družba â?? (avtor rešitve) že uporabila omenjeni način priprave suspenzije. Vlagatelj sklepa, da je ob tem, da ne gre za nižjo ponudbeno ceno in da gre za inovacijo, ki ni preizkušena in potrjena v praksi, podelitev ocene "zelo dobro" neupravičena, naročnik pa bi moral izbranemu ponudniku dodeliti samo 10 točk.
VII. Tudi glede ocenjevanja elementa "razporeditev zgradb" vlagatelj meni, da je naročnik izbranemu ponudniku dodelil preveliko število točk. Družba â??., je v svojem mnenju zapisala, da razpisana razporeditev zgradb ni zavezujoča. To je po mnenju vlagatelja v nasprotju s trditvijo, da je generalna zahteva zavezujoča oz. se lahko uporabi kot merilo, čeprav to ni bilo izrecno navedeno. Ker se naprava postavlja v obstoječi elektrarni, je vlagatelj menil, da je rešitev, podana v razpisni dokumentaciji, če ne zavezujoča vsaj optimalna za naročnika. Vlagatelj je pri sestavljanju ponudbe predvideval, da je naročnik pred odločitvijo o investiciji izdelal ustrezne študije, ki so bile podlaga za razpisno dokumentacijo. Vlagatelj meni, da je potrebno odgovoriti na vprašanji, v kakšnem obsegu je razpisna dokumentacija (ali posamezni deli) zavezujoča ter katere so nesporne (strokovne) prednosti za naročnika, če je oprema v eni stavbi. Vidik varstva pred požarom in druge varnostne vidike bi moral ocenjevati strokovnjak s tega področja, če je to potrebno, meni vlagatelj, in dodaja, da je bil pri točkovanju oškodovan, ker je spoštoval zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj ocenjuje, da bi morali biti v danem primeru obe rešitvi enakopravno obravnavani in bi jima moralo biti dodeljeno isto število točk.
VIII. Vlagatelj se ne strinja s tem, da je naročnik pri ocenjevanja elementa "razporeditev opreme v zgradbah" izbranemu ponudniku dodelil 10 točk, njemu pa le 5. Vlagatelj se ponovno sprašuje, kdaj se je potrebno držati razpisne dokumentacije in kdaj ne. Ob tem vlagatelj poudarja, da je bilo pri prvi fazi, po predanih ponudbah, izvedeno usklajevanje z naročnikom (CEE). O usklajevanju je podpisan zapisnik. Usklajen tehnični del je bil obvezen sestavni del ponudbe druge faze (razen garantiranih vrednosti tehnične spremembe niso bile dovoljene). Iz navedenega sledi, navaja vlagatelj, da so predlagane rešitve obeh ponudnikov usklajene (zapisniško). Usklajenost je bila poleg drugih elementov pogoj za napredovanje v drugo fazo. Pri vpogledu v navedene zapisnike je moč ugotoviti, katera izmed spornih vprašanj so bila predmet usklajevanja in rezultate usklajevanja. Po drugi strani sta hrup in vibracije predpisana z zakonskimi in varnostnimi predpisi. Vlagatelj navaja, da je glede na svoje izkušnje prepričan, da je njegova naprava projektirana in bo tudi obratovala v skladu z zahtevami. Vlagatelj tako sklepa, da bi mu moral naročnik priznati enako število točk kot izbranemu ponudniku.
IX. Nadalje se vlagatelj ne strinja s tem, da je naročnik pri ocenjevanju elementa "pogoji za gradbena dela" izbranemu ponudniku dodelil 10 točk, njemu pa samo 5. Pri tem se vlagatelj sklicuje na dosedanja izvajanja naročnika in družbe â??., ki v tem vprašanju soglaša z razlago, ki jo je podal naročnik. Vlagatelj opozarja, da tako družba â??., kot naročnik ne dajeta ustreznih argumentov za svoje trditve. Naročnik operira s termini "oviralo gradnjo", "omejena možnost", "poseben problem"; družba â??., dodaja da bo gradnja "močno otežena". Če so to resne ovire, so tudi merljive, zato naj jih strokovnjak ovrednoti, navaja vlagatelj, in dodaja, da ni dokazano, da so pogoji za izvedbo gradbenih del poslabšani ter da je samo z ukrepi organizacije dela gradbena dela možno izvesti na običajen način. Vlagatelj meni, da ni mogoče dokazljivo potrditi zaključkov naročnika, zato bi bilo treba obema ponudnikoma priznati enako število točk.
X. Vlagatelj se prav tako ne strinja s tem, da je naročnik pri ocenjevanju elementa "pogoji za vzdrževanje in posluževanje" izbranemu ponudniku dodelil 15 točk, njemu pa samo 10. Vlagatelj ponovno opozarja na izvajanje družbe â??., ki očitno kot osnovo za svoje mnenje uporablja obrazloženo obvestilo, ki ga je izdelal naročnik, in se praktično ne opredeljuje glede na svoje strokovne izkušnje. Utemeljitev s tem postaja bolj ali manj verjetna in logična tehnična razlaga, ki sloni bolj na občutku in splošnih pravilih stroke kot na dejanskih izkušnjah in merljivih količinah, trdi vlagatelj. Vlagatelj pri tem pogreša strokovni odgovor na naslednje vprašanje: katero je optimalno število dvigal, ki je potrebno pri dani opremi za normalno vzdrževanje" Če bi prejeli takšen strokovni odgovor, bi bilo moč izvesti empirično primerjavo obeh meril, trdi vlagatelj, in ocenjuje, da bi bilo potrebno obema ponudnikoma priznati enako število točk, saj ni mogoče dokazljivo potrditi zaključkov naročnika.
XI. Tudi glede ocenjevanja elementa "lopute dimnih plinov" vlagatelj navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno dodelil 15 točk, njemu pa samo 10. Pri tem vlagatelj opozarja na navedbe družbe â??, ki v celoti sledi razlagi naročnika in ne daje lastnih argumentov ali vsaj navede statistično pogostost uporabe enih in drugih loput oz. strokovni članek, v katerem je ta problem obdelan in ustrezno argumentiran. Vlagatelj navaja, da se mora ponovno braniti pred bodočimi hibami opreme, ne da bi bil pri tem podan en argument, ki celotno problematiko zajema vsaj malo širše, kot je to že opredelil naročnik. Vlagatelj meni, da bi izkušeni strokovnjak lahko odgovoril na vprašanja, kakšna je pogostost uporabe ene izvedbe v razmerju do druge, ali je možno iz strokovne literature ugotoviti prednosti enega sistema proti drugemu in če ni, zakaj stroka temu "pomembnemu" vprašanju ni namenila večje pozornosti, katere so praktične izkušnje na tem področju vključno z družbo â?? (â??koncern ima v svoji lasti nekaj elektrarn na premog) in ali je znano, da je kakšen lastnik elektrarne prešel iz ene izvedbe na drugo zaradi slabih izkušenj. Glede na navedeno vlagatelj sklepa, da je točkovanje rešitve izbranega ponudnika s 15 točkami v primerjavi z 10 točkami za vlagatelja neutemeljeno.
XII. Vlagatelj izpodbija tudi ocenjevanje ponudb pri elementu "mešala v pralniku", saj se ne strinja s tem, da je naročnik izbranemu ponudniku dodelil 15 točk, njemu pa samo 10. Gre za enak očitek kot v točki VI. zahtevka za revizijo, navaja vlagatelj. Vlagatelj citira mnenje družbe â??., da je "situacija tu podobna kot v primeru priprave sveže suspenzije". Vlagatelj navaja, da smo ponovno smo soočeni s "klasično in uveljavljeno tehnično rešitvijo" in "novo tehnično rešitvijo". Enako kot zgoraj ni podatkov o tem, kateri nosilci tehnologije so razvili taka mešala in kako pogosta so v uporabi. Teh podatkov ni niti za objekte, ki jih je zgradila družba â??. Po mnenju vlagatelja strokovno mnenje samo dodatno razlaga mnenje naročnika in ne utemeljuje ničesar, ob tem pa ni znano niti ime strokovnjaka, ki stoji za tem s svojo strokovno avtoriteto. Glede na navedeno vlagatelj sklepa, da je točkovanje rešitve izbranega ponudnika s 15 točkami v primerjavi z 10 točkami za vlagatelja neutemeljeno.
XIII. Tudi glede ocenjevanja elementa "osebno dvigalo" vlagatelj navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku neupravičeno dodelil 15 točk, njemu pa samo 10. Vlagatelj ocenjuje, da razlika v enem ali drugem dvigalu ne prinaša nobenih merljivih koristi za naročnika (razen udobja v času remonta), ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja. Vlagatelj se sprašuje, katere naprave (sistemi) so pri remontu v dosegu omenjenega dvigala in jim je dvigalo namenjeno, kakšna je pogostost remontov in koliko časa traja v povprečju remont teh naprav ter koliko ljudi in materiala je vezano na transport z navedenim dvigalom v povprečju v času trajanja remonta. Za oceno osebnega dvigala se poudarja velikost, ki naj bi omogočala hitrejši remont, vlagatelj pa se sprašuje, kaj je z ostalimi karakteristikami dvigala: vrsta pogona, krmiljenje, moč motorja, zagonski tok, nominalni tok, odpiranje / zapiranje vrat, alarm, zasilna razsvetljava, govorna naprava, kabina - strojnica, kabina - varnostnik. Vlagatelj zato meni, da izbrani ponudnik ni upravičen do višjega števila točk.
XIV. Glede razlike v stroških gradbenih del vlagatelj navaja, da je družba â??, na podlagi sestanka s predstavnikom družbe â??ugotovila, da je "ocena izdelana z zadostno natančnostjo, da lahko potrdimo...". Vlagatelj ocenjuje, da je preprosteje uporabiti elemente gradbene kalkulacije in izdelati izračun na podlagi podatkov kot pa vztrajno primerjati gradbeni objekt v TE â??j izpred nekaj let z novim objektom v TET in pri tem uporabljati faktorje za inflacijo, za normalno pilotiranje in za povečano pilotiranje. Pri tem pa je ocena, koliko je normalnega pilotiranja in koliko je povečanega pilotiranja, popolna neznanka, ki pa povzroča, da se vrednost ponudbe izbranega ponudnika bistveno povečuje. Prav tako je neznanka, katera je izhodiščna cena za gradbena dela, ali je to pogodbena cena za podobni objekt ali cena iz končnega obračuna izvedenih del. Vlagatelju tudi ni jasno, ali je izhodiščna cena na enoto povečana za f-inf x f-normalno pilotiranje x f- povečano pilotiranje = 1,5 x 1,2 x 1,5 = 2,7 ali za kakšno drugačno vrednost. Vlagatelj postavlja naslednja vprašanja: ali so merila za oceno razlike v stroških gradbenih del bila objavljena v razpisni dokumentaciji ali ne in če ne, katera merila so bila naknadno uvedena in na kakšni podlagi, v čem je podobnost gradnje naprave oz. gradbenih del TEš 5 in TET 2 (Geološka podobnost terena, podobne velikosti objektov), na kateri podlagi so določeni faktorji inflacije in pilotiranja, katera je izhodiščna cena na enoto, ki jo po tem s faktorji prevajamo v izhodiščno ceno za TET 2, ali je ta cena razvidna iz nekega dokumenta (pogodbe, končnega obračuna) ter ali je to ponudbena cena gradbenega izvajalca ali končna cena, ki lahko vsebuje tudi dodatna dela. Vlagatelj sklepa, da navedeni parameter ni uporabljiv in gre v njegovo škodo, ker naročnik namesto ponderja za gradbena dela upošteva znesek v EUR (100.000 EUR v škodo vlagatelja), kar neposredno dviguje s kupne stroške. Vlagatelj trdi, da je zaradi takšnega načina ocenjevanja, ne da bi se upoštevale gornje navedbe v tej točki, neposredno oškodovan. Po mnenju vlagatelja ne gre samo za točkovanje, ampak za konkreten dvig diskontirane ponudbe. Če bi bil m2 gradbenih del namesto neverjetnih 1.000,00 EUR samo realnih 500,00 EUR, bi se postavka (stran 12 priloge) pri razliki v stroških gradbenih del iz 100.000,00 EUR v škodo vlagatelja znižala na 50.000,00 EUR, kar bi vplivalo na to, da je diskontirana vrednost v EUR pri vlagatelju namesto 13.923.132,00 EUR samo 13.873.132,00 EUR, s tem pa bi bil vlagatelj pri ponderju bistveno ugodnejši in bi bila izbrana njegova ponudba. Tako je v danem primeru zaradi dejstva, da ni izdelano konkretno merilo in da ne gre samo za točkovanje in ponderiranje, ampak za konkreten vpliv imaginarno postavljenega merila na ponudbeno ceno za objekt, ki po gradbeni dokumentaciji še ne obstaja, potrebno takšno merilo izločiti iz postopka točkovanja in izvesti primerjavo ponudb brez tega merila, meni vlagatelj.
XV. Glede na povedano vlagatelj ocenjuje, da je potrebno upoštevati vse njegove navedbe in da je potrebno zaradi analize ocene morebiti pritegniti izvedenca gradbene stroke za del, ki se nanaša na izračun gradbenih stroškov, za izračun posameznih vrednosti po potrebi izvedenca finančne stroke za preračun diskontiranih vrednosti in za tehnični del izvedenca, katerega je vlagatelj predlagal že v dosedanjih navedbah. Vlagatelj ocenjuje, da so navedbe v zahtevku za revizijo utemeljene in da sam ni bil v enakopravnem položaju z izbranim ponudnikom.
Vlagatelj tudi opozarja na sodelovanje izdelovalca razpisne dokumentacije z izbranim ponudnikom, in sicer tako posredno kot neposredno, kar je bilo razvidno iz izvajanj predstavnika naročnika, zaslišanega pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj naročniku predlaga, da razveljavi obvestilo o oddaji naročila in vse nadaljnje odločitve, ki potrjujejo odločitev o izbiri, ter da nadaljuje postopek o oddaji javnega naročila.
Naročnik je dne 4.9.2003 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik po posameznih točkah podaja naslednje odgovore na vlagateljeve očitke:
II. Glede vlagateljevih očitkov o načinu ocenjevanja naročnik meni, da so neutemeljeni in prepozni. Naročnik je merila objavil že v 1. fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila, prav tako pa so bila merila sestavni del razpisne dokumentacije za 2. fazo. Glede vlagateljevih navedb o merilih je odločila tudi že Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-113/03-22-972, z dne 11.7.2003, navaja naročnik. Naročnik je merila v razpisni dokumentaciji objavil, opisal in ovrednotil. Vlagatelj glede meril ni vložil zahtevka za revizijo do roka, ki ga predvideva ZRPJN, meni naročnik, in dodaja, da lahko vsak ponudnik v skladu z 10. členom ZRPJN vloži zahtevek za revizijo in v revizijskem postopku zahteva odpravo nezakonito določenih meril ali načina ocenjevanja, vendar le do izbire najugodnejšega ponudnika. Naročnik zatrjuje, da je uporabil le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji, in sicer na način, kot je bil objavljen v objavi in razpisni dokumentaciji. O merilih je odločala tudi Državna revizijska komisija, ki je v navedenem sklepu ugotovila, da je vlagatelj v tem delu prekludiran, trdi naročnik, in dodaja, da gre zaradi dejstva, da je Državna revizijska komisija o zadevi že odločala, za razsojeno stvar (res iudicata), v skladu z analogno uporabo Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP) pa o zadevi, o kateri je bilo že odločeno, ni mogoče ponovno odločati.
III. Glede merila "cena" naročnik navaja, da je oba ponudnika res pozval, naj podaljšata svojo ponudbo in garancijo za resnost ponudbe, kar sta tudi storila. Podaljšanje ponudbe po mnenju naročnika pomeni, da se ponudniki strinjajo s ceno, ki so jo ponudili v svoji ponudbeni dokumentaciji. Ponudnika s strinjanjem oz. podaljšanjem opcije ponudbe nista spremenila cene, zato so navedbe vlagatelja v tem delu brezpredmetne in neutemeljene. Naročnik je na podlagi prej navedenega sklepa Državne revizijske komisije opravil ponovno vrednotenje obeh ponudb, in sicer v skladu z napotili iz obrazložitve sklepa, Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da mora naročnik opraviti ponovno vrednotenje samo v dveh točkah, navaja naročnik. Na podlagi ponovnega vrednotenja in točkovanja obeh ponudb je strokovna komisija dne 24.7.2003 podala poročilo, na podlagi katerega je naročnik ponudnikoma dne 25.7.2003 poslal obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik je opravil vrednotenje po ponudbenih cenah na dan odpiranja ponudb. 13. člen ZJN-1 določa, da v primeru, če ponudniki v svojih ponudbah navedejo vrednost v tujih valutah, naročnik za preračun v slovenske tolarje uporabi srednji tečaj Banke Slovenije, veljaven na dan odpiranja ponudb. Naročnik navaja, da pri vrednotenju ne more uporabiti drugačne ponudbene cene, kot sta jo ponudnika navedla v svoji ponudbi, katere opcijo sta podaljšala v času vrednotenja ponudb. Tudi v primeru, če bi naročnik sledil navedbam vlagatelja v tem delu in upošteval mesečno odstotno povečanje od 16.6.2003 do 25.7.2003, v času ponovnega vrednotenja ponudb in sprejetja obvestila o oddaji naročila, bi bila ponudba izbranega ponudnika še vedno ugodnejša od vlagateljeve, trdi naročnik, in podaja primerjalno oceno ponudb. Naročnik tudi opozarja, da prav zaradi vloženega zahtevka za revizijo odločitev naročnika ni postala pravnomočna in dokončna do datuma, ki je bil določen za veljavnost ponudb. Iz razpisnega obrazca 5 "Ponudbena cena" je razvidno, da je cena po sistemu "ključ v roke DDU Trbovlje" in je fiksna v valuti EURO pod pogojem, da pogodba stopi v veljavo najkasneje v roku veljavnosti ponudbe druge stopnje, trdi naročnik. Pogodba še ni podpisana, saj postopek še ni dokončno in pravnomočno zaključen, zato naročnik meni, da povečanju cene, tako kot zahteva vlagatelj, ne more slediti, saj nastopi okoliščina morebitnega povečanja cene šele v primeru, da bi pogodba začela veljati kasneje, kot je rok veljavnosti ponudbe.
IV. Tudi očitki vlagatelja iz IV. točke zahtevka za revizijo so po mnenju naročnika neutemeljeni, saj je Državna revizijska komisija tudi v tem delu že odločala, zaradi česar gre za res iudicata. Državna revizijska komisija je v tem delu ugotovila, da je bila izbranemu ponudnika za referenčno napravo korektno dodeljena ocena "skladno z razpisom". Po mnenju naročnika navedbe vlagatelja, da bi bile reference izbranega ponudnika v postopku predmetnega javnega naročila kadarkoli dopolnjene po roku, ki je bil določen za predložitev referenc, ne držijo, v primeru dvoma pa bi lahko vlagatelj vpogledal v dokumentacijo izbranega ponudnika, česar v konkretnem primeru ni storil in naročniku ni podal takšne zahteve. Naročnik opozarja, da družba â??. ni nikjer navedla TEš 5, in sicer ne kot referenco in tudi ne kot referenčno napravo.
V. Glede vlagateljevih navedb iz V. točke zahtevka za revizijo (razlika v porabi surovin in energije) naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni posebej zahteval podatkov o porabi surovin in energije za premog, ki naj bi se uporabljal po letu 2008. V izračunu porabe aditiva po letu 2008 je upošteval spremembo v vsebnosti SO2, ki linearno vpliva na porabo apnenca in jo kot takšno tudi finančno ovrednotil. Ta korekcija je bila upravičena tudi z vidika velikosti spremembe, saj se poraba aditiva zmanjša na tretjino v primerjavi s premogom iz RTH, trdi naročnik. Poraba električne energije se ne spreminja linearno s spremembo vsebnosti SO2 kot pri porabi aditiva. Naročnik ugotavlja, da je poraba predvsem funkcija števila obratujočih obtočnih črpalk in kompresorjev zraka za oksidacijo sulfita v sulfat. Ostale pomožne naprave obratujejo več ali manj kontinuirano in poraba energije pri le-teh se bistveno ne spreminja, sprememba pa je razvidna iz korekcijske krivulje P = f (Vol) v poglavju " Tehnične garancije" razpisne dokumentacije. Morebitna izjema bi lahko bil samo vakuumski filter, ki ga je ponudil vlagatelj v svoji ponudbi in ki bi lahko obratoval diskontinuirano zaradi možnosti akumuliranja suspenzije sadre v posodi koristnega volumna ca 20 m3. Pri premogu RTH se povprečno izloča 22 m3 suspenzije sadre, ki se zbira v posodi in prečrpava v mešalo in vakuumski filter. Pri tujih premogih se količina suspenzije sorazmerno zmanjša na 7,7 m3/h in je možna akumulacija v posodi brez obratovanja vakuumskega filtra do 2,5 ure pri polni obtežbi bloka oz. do 3,5 ure pri delni obtežbi. Za izpraznitev posode bi potem filter moral obratovati ca. 2 uri. Poraba električne energije za 2. stopnjo odvodnjavanja sadre se lahko zniža v povprečju za ca. 42 kWh/h pri diskontinuiranem obratovanju sistema pri polni obtežbi bloka, pri delni obtežbi pa še dodatno za 6 kWh/h. Potrebna količina zraka za oksidacijo je približno linearna z vsebnostjo SO2. Pri prehodu na tuje premoge pade za več kot polovico in je zato v tem primeru možno izklopiti enega od kompresorjev. Izbrani ponudnik uporablja dva kompresorja potrebne moči po 182 kW, vlagatelj pa prav tako dva moči po 200 kW. Pri uporabi tujih premogov je torej prihranek pri kompresorjih za oksidacijski zrak za izbranega ponudnika 182 kWh/h, za vlagatelja pa 200 kWh/h, trdi naročnik. Potrebno število obtočnih črpalk za zahtevano vsebnost SO2 v očiščenih dimnih plinih pri tujih premogih v ponudbah ponudnikov ni eksplicitno opredeljeno, je pa to število možno določiti iz korekcijske krivulje "Vsebnost SO2 v očiščenih plinih = funkcija (vsebnost SO2 v neočiščenih plinih, število obtočnih črpalk v obratovanju)", ki je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo in sta jo oba ponudnika predložila v poglavju "Tehnične garancije". Iz korekcijske krivulje izbranega ponudnika je razvidno, navaja naročnik, da so pri vstopni koncentraciji SO2 za tuje premoge od 2500 do 3500 mg/nm3 in polni obtežbi bloka potrebne tri obratujoče obtočne črpalke, pri premogu iz RTH pa štiri. Pri prehodu na tuje premoge je možno izklopiti eno črpalko (običajno je to črpalka št. 1) in doseči prihranek v porabi energije 205 kWh/h. Iz korekcijske krivulje vlagatelja je možno oceniti, nadaljuje naročnik, da so potrebne tri obratujoče obtočne črpalke pri vstopni koncentraciji SO2 za tuje premoge do 2500 mg/nm3 in polni obtežbi bloka za zahtevano izstopno koncentracijo SO2 400 mg/nm3, v območju od 2500 do 3500 mg/nm3 pa štiri. Vlagatelj sicer korekcijske krivulje ni narisal do vsebnosti SO2 za tuje premoge (zajel je območje od 7000 do 12000 mg/nm3), je pa naročnik zgoraj navedene vrednosti ekstrapoliral iz diagrama, ker je vlagatelj podal spremembo SO2 na izstopu kot premico. Za tuje premoge imajo obtočne črpalke vlagatelja manj rezerve kot pri izbranem ponudniku in je obratovanje s tremi črpalkami na meji povprečja, trdi naročnik. Pri povprečni koncentraciji 2500 mg/nm3 leži del vrednosti v območju nad povprečjem, del pa pod povprečjem. Za koncentracije, ki ležijo nad povprečjem, je, skladno s korekcijsko krivuljo, potrebno vklopiti četrto črpalko. Naročnik navaja, da bi lahko optimistično ocenjeval pri vlagatelju, da bo četrta črpalka obratovala vsaj tretjino časa pri polni obtežbi bloka. Iz navedene korekcijske krivulje sledi, zatrjuje naročnik, da trditev vlagatelja, da se pri prehodu na tuje premoge doseže zmanjšanje obratovanja obtočnih črpalk, ne drži, temveč je v tem primeru potrebno obratovati z enakim številom črpalk kot pri premogu RTH (zaradi strožjih zahtev po čiščenju dimnih plinov) oz. del časa tudi s četrto črpalko. Iz navedenega po mnenju naročnika izhaja, da so navedbe vlagatelja v tem delu pavšalne in brez kakršnihkoli dokazov ter da gre za subjektivno oceno vlagatelja, ki v delu, da naj bi bila njegova ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, ne zdrži resne presoje oz. je pri ponovnem preverjanju v skladu z zahtevami vlagatelja ponudba le-tega v podskupini "razlika v porabi surovin in energije" slabša. Naročnik dokazuje pravilnost svoje odločitve pri spremembi električne energije pri prehodu na tuje premoge tudi s primerjavo med obema ponudnikoma glede na različne obtežbe bloka in različno vrsto premoga. Naročnik trdi, da znaša povprečna poraba električne energije, upoštevajoč režim obratovanja s 70% polne obremenitve bloka in 30% delne obremenitve (75% moči) pri premogu RTH za izbranega ponudnika 7.571.622 kWh/leto, za vlagatelja pa 7.741.892 kWh/leto, pri tujih premogih pa za izbranega ponudnika 6.160.676 kWh/leto, za vlagatelja pa 6.834.865 kWh/leto. Razlika v stroških za porabo električne energije znaša pri premogu RTH 7.468 EUR/leto, pri tujih premogih pa 29.570 EUR/leto v korist izbranega ponudnika. Naročnik navaja, da je ob upoštevanju vlagateljevih navedb iz V. točke na njegovo zahtevo v skupini "Stroški" korigiral in za osnovo novega izračuna prevzel navedene podatke. Diskontirana razlika stroškov za porabljeno električno energijo v predvidenem obratovalnem času čistilne naprave se zaradi zahtevane korekcije v izračunu poveča s 53.820 na 140.376 EUR v korist izbranega ponudnika, trdi naročnik, skupna celotna diskontirana razlika v porabi surovin in energije pa znaša 170.612 EUR v korist izbranega ponudnika. Naročnik kot dokaz navaja korekcijski krivulji izbranega ponudnika in vlagatelja, iz katerih je razvidno potrebno število obratujočih obtočnih črpalk za doseganje predpisane izstopne koncentracije < 400 mg/nm3 pri uporabi tujih premogov. Na podlagi teh korekcij je naročnik razliko v porabi surovin in energije upošteval v skupini stroški. Istočasno je naročnik upošteval tudi v III. točki zahtevano povečanje cene. Naročnik navaja, da bi bili na tej osnovi, ob upoštevanju navedb vlagatelja, izračuni skupine stroški in končna primerjalna ocena ponudb z upoštevanjem povečanja cene do 25.7.2003, ko je bilo poslano obvestilo o oddaji javnega naročila in v izračunano porabo električne energije po zahtevah vlagatelja, še vedno takšni, da bi bila ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od ponudbe vlagatelja. Naročnik navaja tudi tabelarično primerjavo ocene ponudb obeh ponudnikov po posameznih merilih. Naročnik še poudarja, da se odločitev o najugodnejšemu ponudniku ne bi spremenila niti v primeru, če pri tujih premogih pri vlagatelju ne bi upošteval delno obratovanje četrte črpalke, temveč obratovanje s samo tremi črpalkami, ter z vlagateljeve strani zahtevano povečanje cene do 15.10.2003.
VI. Glede vlagateljevih navedb v zvezi z elementom "doziranje apnenca" naročnik navaja, da je vlagatelj v tem delu že vložil zahtevek za revizijo, Državna revizijska komisija pa je s prej navedenim sklepom že presodila, kjer je sledila dejstvom, ki jih je ugotovila družba â??. Iz obrazložitve sklepa izhaja, navaja naročnik, da je Državna revizijska komisija sledila oceni izvedenca v tehnološkem smislu sistema (ali podsistema) izbranega ponudnika, ki zagotavlja sveže suspenzije ustrezne kvalitete v napravah, katerih zasnova je inovativna, enostavna in učinkovita, zato je izbrani ponudnik v celoti upravičen do ocene "zelo dobro", kar predstavlja 15 točk. Iz obrazložitve Državne revizijske komisije izhaja, nadaljuje naročnik, da v tem delu zahteva vlagatelja ni utemeljena. Naročnik opozarja, da je vlagatelj sam s seboj v nasprotju, saj prizna, da praksa pozna primere, ko se naročniki odločajo za inovacije. Ne glede na navedeno je dejstvo, trdi naročnik, da je v razpisni dokumentaciji v 1. fazi predvidel bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki ob upoštevanju določil pogodbe, ki je bila sestavni del razpisne dokumentacije, nudi naročniku zadostno garancijo v primeru, da posel s strani izbranega ponudnika ne bo izveden na način in pod pogoji, ki jih je opisal v ponudbeni dokumentaciji in pogodbi.
VII. Naročnik dalje navaja, da so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na element "razporeditev zgradb", neutemeljene in neobrazložene. Državna revizijska komisija na samo oceno ni imela pripomb, neustrezna oz. pomanjkljiva je bila le utemeljitev ocene, trdi naročnik. Naročnik navaja, da je po ponovnem točkovanju v celoti sledil napotilu Državne revizijske komisije in mnenju družbe â??.. V obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 13.8.2003, je naročnik na podlagi poročila strokovne komisije ugotovil, da je ocena pri navedenem merilu ostala nespremenjena. Sestavni del razpisne dokumentacije je tudi skica, ki predstavlja namestitev zgradb in opreme po predvidevanju naročnika. Zasnova naročnika predvideva namestitev opreme v dveh ločenih zgradbah, vendar pa naročnik ugotavlja, da se koncept razporeditve opreme pri posameznih nosilcih tehnologije razžvepljevanja razlikuje, zato razporeditev, ki je bila podana v razpisni dokumentaciji, za ponudnike ni zavezujoča. Naročnik opozarja, da sta oba ponudnika predložila rešitve, ki odstopajo od razpisanega koncepta razporeditve opreme, vendar pa so odstopanja za naročnika sprejemljiva, ker ne presegajo z razpisom predvidenega gabarita objekta. Naročnik navaja, da je pri ponovnem vrednotenju ponudb obeh ponudnikov sledil tudi mnenju družbe â??., pri čemer je ugotovil, da se je vlagatelj s konceptom razporeditve približal razporeditvi objektov iz razpisne dokumentacije, izbrani ponudnik pa je rešitev iz razpisne dokumentacije pripravil na novo ter jo dodelal tako, da je uspel namestiti procesno opremo v eni stavbi. Razporeditev izbranega ponudnika je za naročnika ugodnejša, saj nudi boljšo preglednost nad vgrajeno opremo, zato je tudi ocena "zelo dobro" (15 točk) pri izbranem ponudniku v celoti utemeljena, meni naročnik.
VIII. Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na element "razporeditev opreme v zgradbah", naročnik navaja, da so neutemeljene, o njih pa je odločala tudi že Državna revizijska komisija, ki je na podlagi mnenja družbe â??, ugotovila, da je v tem delu vlagateljeva ponudba slabša od z razpisom predvidene. Naročnik je zato ugotovil, da je dodelitev nižje ocene 5 točk vlagatelju za element "razporeditev opreme v zgradbah" upravičena in v skladu z v razpisni dokumentaciji opisano metodologijo vrednotenja ponudb. Naročnik dalje navaja, da je vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ponovno sam s seboj v nasprotju. Usklajeni tehnični del z obema ponudnikoma je bil obvezen sestavni del ponudbe II. faze, navaja naročnik, in dodaja, da je javno naročilo specifično, vlagatelj pa zoper zapisnike o usklajevanju, ki so bili sestavljeni na podlagi predhodnih usklajevanj z vsakim ponudnikom posebej, ni vložil zahtevka za revizijo, zato je v svojih navedbah pod VIII. točko prekludiran.
IX., X., XI., XIII., XIV. Tudi glede vlagateljevih navedb o ocenjevanju elementov "pogoji za gradbena dela", pogoji za vzdrževanje in posluževanje", "lopute dimnih plinov", "osebno dvigalo" in "razlika v stroških gradbenih del" naročnik navaja, da je o njih Državna revizijska komisija že odločala. Državna revizijska komisija je sledila mnenju družbe â??., in ugotovila, da je naročnik v tem segmentu ocenjevanja pravilno ocenil ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja, trdi naročnik.
XII. Glede vlagateljevih navedb o ocenjevanju elementa "mešala v pralniku" naročnik ugotavlja, da je to merilo sestavljeno iz podmeril, in sicer izvedba, materiali in zmogljivost. Naročnik je v skladu z obrazložitvijo sklepa Državne revizijske komisije opravil ponovno vrednotenje v podskupini "komponente - mešala v pralniku - zmogljivost" in vlagatelju dodelil 10 točk, upoštevajoč navodilo Državne revizijske komisije. Naročnik navaja, da je sledil tudi mnenju družbe â??., ne more pa slediti navedbam vlagatelja, da bi mu moral pri merilu "mešala v pralniku - izvedba" dodeliti 15 točk, tako kot izbranemu ponudniku. Dejstvo je, trdi naročnik, da je v zvezi z zahtevo vlagatelja Državna revizijska komisija že odločila z navedenim sklepom, kjer je ugotovila, da je naročnik izbranemu ponudniku glede na ponujeno mešalo pralnika upravičeno dodelil 15 točk.
XV. Zahteve vlagatelja po angažiranju izvedenca finančne stroke, gradbene stroke, izvedenca iz področja razžvepljevalnih naprav iz tujine so v celoti neutemeljene, trdi naročnik. Naročnik opozarja, da je družba â??., pri svojem pregledu dokumentacije upoštevala tako tehnološki, strojni, gradbeni in ekonomski vidik posameznih navedb vlagatelja in na tej podlagi izdelala svoje mnenje. Ne gre spregledati tudi dejstva, da je Državna revizijska komisija sklenila, da se zahteva vlagatelja za izločitev izvedenca zavrne, saj je iz izvedenega dokaznega postopka ugotovila, da ne more dvomiti v nepristranskost družbe â??.. Vlagatelj je namreč že zahteval, da se imenuje izvedenec iz tujine, temu predlogu pa Državna revizijska komisija ni ugodila. Tudi iz mnenja, ki ga je izdelala družba â??., po mnenju naročnika izhaja, da pokriva tehnična strokovna področja - tehnologija, strojne rešitve in gradbene rešitve ter ekonomsko komercialno področje pregleda ponudb. Edino, kar družba â??., ni vključila, je preveritev pravnih dejavnikov, ki pa jih vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo niti ne napada, trdi naročnik, in dodaja, da je potrebno vlagateljev predlog za imenovanje dodatnih izvedencev zavrniti.
Naročnik navaja, da je v obrazložitvi sklepa ugotovil, da je Državna revizijska komisija v večini primerov že odločala s sklepom, št. 018-113/03-22-972, z dne 11.7.2003. ZRPJN v 23. členu določa, da je sklep Državne revizijske komisije dokončen ter da lahko stranke uveljavljajo sodno varstvo v postopku povračila škode pred sodišči splošne pristojnosti. Iz navedenega izhaja, nadaljuje naročnik, da so stranke ob analogni uporabi ZPP vezane na vsebino sklepa Državne revizijske komisije (res iudicata) in na prepoved ponovnega odločanja oz. sojenja v isti zadevi (o istem spornem predmetu ne bis in idem, 319. člen ZPP). Če sodišče ugotovi, da je pravda začeta o zahtevku, o katerem je že pravnomočno odločeno, tožbo zavrže, na to procesno predpostavko pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, še navaja naročnik.
Na koncu naročnik še navaja, da ni odločil o stroških, ker jih vlagatelj ni priglasil, vlagatelja pa opozarja, da je s priglasitvijo stroškov prekludiran, saj je naročnik o zadevi že odločil. Naročnik v postopku priglaša svoje stroške, nastale z revizijo, in sicer odvetniške stroške za pregled dokumentacije (500 točk oz. 55.000 SIT), sestanek s stranko (400 točk oz. 44.000 SIT), sestavo sklepa o reviziji (2000 točk oz. 220.000 SIT), 50% (1000 točk oz. 110.000 SIT) po drugem odstavku 6. člena odvetniške tarife, 2% materialnih stroškov (78 točk oz. 8.580 SIT) in 20% DDV (87.516 SIT), skupaj torej 525.096 SIT.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 5.9.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je z dopisom, z dne 10.9.2003, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.
Vlagatelj je Državni revizijski komisiji posredoval dva dokumenta, oba z dne 11.9.2003, ki ju je naslovil "pripravljalna vloga vlagatelja, predložitev dokaznih listin in priglasitev stroškov" (prvi dokument) oz. "pripravljalna vloga vlagatelja" (drugi dokument).
V prvem dokumentu vlagatelj navaja, da glede na izvajanja naročnika in listine, ki jih je pridobil v času pisanja vloge, v dokazne namene prilaga dopis izbranega ponudnika naročniku (z dne 14.8.2003) v zvezi s podaljšanjem njegove ponudbe. Iz tega dopisa po mnenju vlagatelja sledi, da izbrani ponudnik zahteva, da se upošteva pri izbiri tudi določilo točke 5.1., zadnja alinea njihove ponudbe (podražitve zaradi podaljšanja roka). Vlagatelj opozarja tudi na navedbe naročnika v dopisu Državni revizijski komisiji (z dne 19.5.2003), v katerem naročnik Državno revizijsko komisijo opozarja, da pomeni zavlačevanje odločitve podražitve, in sicer za 11.000.000,00 SIT za vsak mesec. Iz navedenega vlagatelj ugotavlja, da bi moral naročnik pri ponovni izbiri (obe zgoraj citirani listini sta se nahajali v spisu naročnika, preden je izvedel drugo izbiro) upoštevati predvidene podražitve iz ponudbe. Vlagatelj navaja, da se je z listino, z dne 14.8.2003, seznanil šele danes, zato ni prekludiran s svojimi navedbami in predložitvijo dokaza. Ob tem glede na vsebino dopisa vlagatelj Državno revizijsko komisijo sprašuje, ali je izbrani ponudnik sploh dostavil zahtevano bančno garancijo (sam navaja, da jo bo dostavil v najkrajšem času), in če jo je dostavil, ali jo je dostavil pravočasno. Če je ni dostavil pravočasno oz. v primeru, da je sploh ni dostavil, bi moral naročnik to dejstvo upoštevati. Pri tem vlagatelj Državno revizijsko komisijo opozarja na dopis naročnika vlagatelju (z dne 11.8.2003), katerega je že predložil v zahtevku za revizijo, kjer naročnik od vlagatelja zahteva, da je skrajni rok za predložitev podaljšanja ponudbe in veljavnosti bančne garancije 14.8.2003. Iz dopisa izbranega ponudnika naročniku, z dne 14.8.2003, pa je razvidno, trdi vlagatelj, da je izbrani ponudnik navedel, da bo predložil bančno garancijo kasneje.
Vlagatelj priglaša stroške postopka, in sicer 2000 točk za zahtevek za revizijo, 1500 točk za pripravljalno vlogo z dne 11.9.2003 ter 1000 točk za pripravljalno vlogo z dne 12.9.2003.
V drugem dokumentu vlagatelj navaja, da se ne strinja z naročnikom, ki zatrjuje, da je objavil merila že v 1. fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila in da so bila merila tudi sestavni del razpisne dokumentacije za 2. fazo predmetnega javnega naročila. Vlagatelj ugotavlja, da je bila v 1. fazi razpisa navedena samo metodologija vrednotenja, ki je v drugi fazi dopolnjena s ponderji, ne pa z merili. Naročnik bi moral razumeti, da je ponder težnostni faktor, s katerim se posamezni z merili izmerjeni elementi upoštevajo pri sestavi končne ocene, ni pa ponder sam po sebi merilo, trdi vlagatelj. Tako npr. 72% ni merilo za vrednotenje ponudb glede na ceno in stroške, temveč težnostni faktor tega merila v primerjavi z merili za tehniko. Razlaga družbe â??., da se kot merilo uporabi želja oz. usmeritev naročnika, je neutemeljena in v nasprotju z zakonom, zatrjuje vlagatelj. Posebej to velja v primeru vrednotenja stroškov gradbenih del, ker za ta del niso bila objavljena nobena merila, ker je merila za gradbena dela naročnik prvič omenil pri obrazložitvi svoje ocene in ker merila, skonstruirana s strani družbeâ??., za ta del niso uporabna. Navedba družbe â??., da se je glede korektnosti ocene za gradbena dela prepričal skozi razgovor s predstavnikom družbe â??. (izdelovalec ocene), direktno in v celoti potrjuje, da je merilo bilo znano samo izdelovalcu vrednotenja, navaja vlagatelj. Vlagatelj tudi meni, da sklicevanje na sklep Državne revizijske komisije ni ustrezno, ker je v celoti dokazano, da Državna revizijska komisija ni upoštevala vlagateljevih pripomb na strokovno oceno družbe â??.., ki jih je sama zahtevala in jih je vlagatelj pravočasno pripravil.
Glede referenc vlagatelj vztraja pri zahtevi, da se ugotovi dejansko stanje glede priznanih referenc v prvi fazi in eventualnih kasnejših dopolnitvah dokumentov prve faze. Vlagatelj dodatno zahteva, da se izvede dokaz s pregledom originalnih dokumentov prve faze v prisotnosti vlagatelja in naročnika.
V zvezi s V. točko zavrnilnega sklepa vlagatelj navaja, da široka in zapletena razlaga naročnika kaže na dejstvo, da se pripravlja nova manipulacija pri vrednotenju. Prvo dejstvo je, trdi vlagatelj, da je naročnik popravil izračun stroškov, ne da bi jasno povedal, zakaj natančnega izračuna ni izdelal že prej, pri tem pa ni navedel vsaj nekaj izhodišč, ki so navedena v razpisni dokumentaciji in so podlaga pri tem novem izračunu. Vlagatelj citira naročnika, ki zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni posebej zahteval podatkov o porabi surovin in energije za premog, ki naj bi se uporabljal po letu 2008. Vlagatelj meni, da naročnika to dejstvo ne moti in da naročnik nima ustreznih podatkov, zato si je pomagal s tehnično logiko in diagrami. Naročnik poleg tega iz nepojasnjenih razlogov pogosto poudarja vsebnost SO2 2500 mg/nm3. Ta vsebnost je v razpisni dokumentaciji kot povprečna vrednost za vsebnost SO2 pri uvoženem premogu. Vlagatelj citira določila razpisne dokumentacije (knjiga 1 - splošni del, poglavje 2, podpoglavje 2.1 in knjiga 2 - tehnični del), kjer so navedene vsebnosti SO2 za RTH in uvoženi premog. Vlagatelj zatrjuje, da iz navedenega izhaja, da je pri izračunu za uvoženi premog podatke (torej po letu 2008) na isti način kot za RTH premog in kot je to upoštevano pri porabi apnenca. Vlagatelj ponavlja, da je pri izračunu za porabo apnenca pri uvoženem premogu uporabljena garantirana vrednost (ki je bila prebrana na javnem odpiranju ponudb in navedena v zapisniku). V nasprotju s tem naročnik za porabo energije po letu 2008 sam dodatno manipulira s premogom 2500 - 3500 mg SO2 /nm3, potem izvaja zaključke "pri povprečni koncentraciji 2500 mg/nm3 se razume..." in tako naprej, trdi vlagatelj. Naročnik bi moral po mnenju vlagatelja vsaj enkrat uporabiti vrednosti in elemente, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji, in izdelati korekten izračun. Glede porabe energije pri uvoženem premogu vlagatelj navaja, da v konzorciju â??..kot nosilec tehnologije nastopa družba â??.. ki je danes zagotovo vodilna na področju razžveplanja dimnih plinov v Evropi. Trenutno ima družba â??. največje število tovrstnih naročil v Evropi in morda celo največje število v svetu. Razvoj na tem področju je v družbi â??. intenziven in nepretrgan. Rezultat tega razvoja in izkušenj iz številnih objektov v obratovanju je učinkovitost sistema, ki se v tem primeru kaže v tem, da sta pri premogu s 3500 mg SO2/nm3 v obratovanju samo dve črpalki, kar pomeni, da je poraba energije bistveno manjša. Glede razlike v porabi energije pri uvoženem premogu vlagatelj navaja, da je naročnik v sklepu podal tudi izračun, zasnovan na predhodno pojasnjenih elementih prihranka energije, ker bodo delovale le tri črpalke od štirih. Pri tem je za izbranega ponudnika korektno upošteval predhodne navedbe, pri vlagatelju pa je izračun napačen in v njegovo škodo, trdi vlagatelj, in sicer zaradi naslednjih razlogov: naročnik po svoji presoji ekstrapolira krivulje v področje, kjer niso podane; naročnik trdi, da imajo črpalke vlagatelja premalo rezerve, kar ni res; naročnik v nasprotju s tehničnimi dejstvi trdi, da je potrebno pri koncentracijah nad povprečjem pognati 4. črpalko, pri čemer je rešitev naročnika taka, da pri sežigu uvoženega premoga v glavnem obratujeta dve črpalki in dosegata izstopno koncentracijo pod 400 mg/nm3 SO2; naročnik v svojih izračunih napačno izračuna mnogo previsoko porabo energije v primeru uvoženega premoga za vlagateljev sistem. Vlagatelj v tabeli prikazuje izračun porabe električne energije, pri čemer ugotavlja, da naročnik doda 1/3 neobstoječe črpalke, namesto da bi v skladu s svojim izvajanjem odštel eno črpalko in potem dodal 1/3 četrte črpalke. Po mnenju vlagatelja je napaka očitna, saj je prihranek na koncu (160 kWh/h manjši od dveh direktnih prihrankov. Vlagatelj v tabeli podaja svoje izračune porabe:
â??.. â??.
Porabe pri premogu RTH 1625 kWh/h 1580 kWh/h
Poraba pri tujih premogih 1237 kWh/h 1174 kWh/h
Poraba pri 100% obtežbi 1237 kWh/h 1092 kWh/h (3 črpalke)
Poraba pri tujih premogih 75% obtežba bloka 1217 kWh/h 956 kWh/h
Na tej podlagi izračunana povprečna poraba energije, upoštevajoč režim obratovanja, je po mnenju vlagatelja naslednja:
Premog RTH:
- za izbranega ponudnika 7.571.622 kWh / leto
- za vlagatelja 7.741.892 kWh / leto
Tuji premog:
- za izbranega ponudnika 6.160.676 kWh / leto
- za vlagatelja 5.256.000 kWh / leto
oz. ob upoštevanju dodatnega 1/3 obratovanja črpalke
- za vlagatelja 5.540.130 kWh / leto
Razlika v korist vlagatelja je za obdobje po letu 2008 med 28.000 EUR na leto in 39.000 EUR na leto, ne pa 29.575 EUR na leto v korist izbranega ponudnika, trdi vlagatelj. Končni izračun pokaže, da je poraba energije v življenjski dobi naprave bistveno manjša pri vlagatelju. Strošek za porabljeno energijo v celotnem obdobju je tudi manjši pri vlagatelju, zaključuje vlagatelj.
Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN s sklepom, št. 018-197/03-21-1509, z dne 1.10.2003, za izvedenca v predmetni zadevi določila â??.. (v nadaljevanju: izvedenec). Izvedencu je Državna revizijska komisija posredovala vso relevantno dokumentacijo (razpisno dokumentacijo prve in druge faze postopka, ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in izbranega ponudnika, dokumente o evaluaciji ponudb, obvestilo o oddaji naročila, obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, vlagateljev zahtevek za revizijo, naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo in vlagateljevi pripravljalni vlogi). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izvedbo dokaza z izvedencem v znesku 500.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. V dopisu, z dne 3.10.2003, s katerim je Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma, vlagatelj navaja, da je potrebno ob izvedbi dokaza z izvedencem predhodno razrešiti problem stroškov obratovanja, konkretno porabe električne energije v primeru uvoženega premoga. Ker krivulja za vsebnost žvepla v premogu pod 7000 mg ni bila podana in tudi ni bila zahtevana, je naročnik preprosto narisal krivuljo po svoji presoji, kar je strokovno nekorektno in v nasprotju z v svetu uveljavljeno inženirsko prakso, trdi vlagatelj. To pomeni, da je potrebno od ponudnikov pridobiti ustrezne krivulje (garantirane vrednosti) in izvesti izračun po postopku, navedenem v razpisni dokumentaciji. Po pridobitvi teh podatkov vlagatelj predlaga, da izvedenec ob izvedenskem mnenju opravi tudi zaslišanje predstavnikov družb â??.., ki bi kot strokovnjaki lahko podali pojasnila izvedencem glede njihovega dela.
Državna revizijska komisija je izvedensko mnenje, ki so ga izdelali mag. â??. (vodja izdelave izvedenskega mnenja), â??. (za strojni in tehnološki del), â??. (za gradbeni del) in â??. (za ekonomski del), prejela dne 21.10.2003 in ga v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZPP istega dne posredovala vlagatelju in naročniku.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.10.2003, Državni revizijski komisiji posredoval dokument "pripombe na izdelano izvedeniško mnenje". V dokumentu vlagatelj predlaga, da se postavi novega izvedenca ter da se opravi soočenje med strokovnjaki naročnika, vlagatelja in postavljenega izvedenca. Iz pripomb, ki jih vlagatelj podaja v nadaljevanju, je razvidno, da se ne strinja z izvedenskim mnenjem.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega izvedenskega mnenja in pripomb nanj je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku revizije preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo skladno s 7. in 212. členom ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN upoštevala pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Poudariti je treba, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oz. katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Prav tako je treba poudariti, da Državna revizijska komisija odloča o kršitvah, ki jih vlagatelj navaja v tem zahtevku za revizijo, ne pa tudi o kršitvah, navedenih v drugih pravnih sredstvih, ki so bili predmet drugih postopkov pravnega varstva.
Državna revizijska komisija je dokazni predlog vlagatelja, naj izvedenec ob izvedenskem mnenju opravi tudi zaslišanje predstavnikov družb â??.. zavrgla kot nedopusten, saj je izvajanje dokazov v revizijskem postopku v skladu s subsidiarno uporabo ZPP v pristojnosti Državne revizijske komisije oz. v zadevi določenega senata.
Vlagateljev dokazni predlog, da se postavi novega izvedenca ter da se opravi soočenje med strokovnjaki naročnika, vlagatelja in postavljenega izvedenca, pa je Državna revizijska komisija zavrnila. Glede soočenja strokovnjakov vlagatelja, naročnika in izvedenca je Državna revizijska komisija ocenila, da v tem postopku ni potrebno, saj sta imela tako vlagatelj kot naročnik možnost opredeljevati se do izvedenskega mnenja, s čimer je bila zagotovljena tudi kontradiktornost postopka. Glede postavitve novega izvedenca pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v dokumentu, z dne 24.10.2003, ni navedel nobenega od izločitvenih ali odklonitvenih razlogov, navedenih v 70. členu ZPP v povezavi z 247. členom ZPP, ki bi utemeljevali izločitev postavljenega izvedenca oz. vzbujali dvom v strokovnost in nepristranskost izdelanega mnenja, zaradi česar bi bilo treba določiti novega izvedenca. Državna revizijska komisija meni, da pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja ustrezno strokovno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.
Uvodoma gre tudi zavrniti naročnikovo trditev, da gre zaradi dejstva, da je Državna revizijska komisija o zadevi že odločala, za razsojeno stvar, res iudicata, in da skladno z analogno uporabo ZPP o zadevi, o kateri je bilo že odločeno, ni mogoče ponovno odločati. Strinjati se je sicer z naročnikom, da o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, ni dopustno ponovno odločanje. Vendar pa gre ugotoviti, da je Državna revizijska komisija v skladu s pooblastili iz 23. člena ZRPJN naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika (dokument z dne 7.4.2003), zoper katerega je bil vložen prvi zahtevek za revizijo (z dne 14.5.2003), v celoti razveljavila, naročnika pa pri tem (kot to napačno trdi naročnik) ni napotila, da mora opraviti vrednotenje samo v dveh točkah, temveč mu je naložila, da pri ponovnem ocenjevanju obeh ponudb dosledno upošteva določila lastne razpisne dokumentacije, ki določajo metodologijo vrednotenja ponudb. S sklepom Državne revizijske komisije je bilo torej odločeno o prvem zahtevku za revizijo, ki je bil vložen zoper kasneje razveljavljeni naročnikov akt o izbiri najugodnejšega ponudnika, predmetni zahtevek za revizijo pa je vložen zoper novo obvestilo o oddaji naročila (dokument z dne 25.7.2003), ki predstavlja povsem nov naročnikov akt o izbiri, zoper katerega je dopusten nov postopek revizije oddaje javnega naročila v obsegu, kot ga zagotavlja ZRPJN. V skladu z določilom prvega odstavka 319. člena ZPP postane odločba pravnomočna le glede zahtevkov, o katerih je bilo že odločeno, kar pomeni, da se učinek pravnomočnosti ne more raztezati na zahtevke, glede katerih odločba še ni bila izdana. Predmetni zahtevek za revizijo je bil vložen zoper nov naročnikov akt o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je bil izdan po izdaji sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-113/03-22-972, z dne 11.7.2003, zaradi česar Državna revizijska komisija o njem še ni mogla odločiti. Zato niti z vidika časovnih niti z vidika objektivnih mej pravnomočnosti ni mogoče šteti, da gre za odločanje o isti zadevi, pri čemer dejstvo, da tako razveljavljeni kot tudi nov akt o izbiri najugodnejšega ponudnika temeljita na podobni oz. v delu celo enaki dejanski podlagi, nima z učinki pravnomočnosti nobene pravno relevantne povezave.
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je razpisna dokumentacija obsegala tri zvezke: zvezek 1: Splošni del, zvezek 2: Tehnični del, maj 2002 ter zvezek 3: Razpisna dokumentacija RDP-TO - izbira kandidatov za dobavo opreme in storitev za napravo za razžveplanje dimnih plinov na bloku TET 2 Termoelektrarne Trbovlje, 2. stopnja razpisa - ponovljen razpis, december 2002. Naročnik je metodologijo vrednotenja ponudb določil v zvezku 1 (priloga št. 14), kjer je razpisne zahteve razčlenil na dve kategoriji, kvalitativne in kvantitativne, postavljene zahteve evaluacije pa je razčlenil po hierarhični strukturi na skupine, podskupine, elemente, karakteristike elementov, delne karakteristike (elementov). V prilogi št. 14 je naročnik opisal tudi način ponderiranja zahtev in v nadaljevanju matematične principe za ponderiranje ocen. Za ocenjevanje kvalitativnih zahtev je naročnik določil, da bo za vsako ponudbo posebej po posameznih zahtevah dodelil eno izmed ocen: 0 - nesprejemljivo, 5 - pomanjkljivo, 10 - skladno z razpisno zahtevo in 15 - zelo dobro. Neposredna ocenitev se izvede za vse zahteve najnižjega nivoja, na katerega je bila posamezna zahteva razčlenjena.
Izvedenec je že v mnenju iz junija 2003 ugotovil, da sklop razpisnih dokumentov določa enoznačno izvedbo vrednotenja na osnovi podeljenih ocen o izpolnjevanju posameznih razpisnih zahtev. Metodologija pa ne določa kriterijev za dodelitev posamezne ocene za področje "tehnika". V tehničnem delu razpisa tudi niso predstavljeni kriteriji za dodelitev ocen po posameznih razpisnih zahtevah oz. konkretno katere rešitve iz skupine meril "tehnika" naročnik šteje za nesprejemljive (ocena 0), katere za pomanjkljive (ocena 5) in katere za boljše od razpisanih (ocena 15). Izvedenec je zapisal, da se lahko v tej situaciji nasloni na nekatere splošne zahteve, ki jih je naročnik podal v razpisni dokumentaciji o tem, kakšno napravo pričakuje. Pomembno izhodišče je, da je naročnik v razpisni dokumentaciji podal generalno zahtevo po zanesljivi razžveplalni napravi, ki mora biti enostavna za upravljanje in vzdrževanje. Prav tako predstavlja ocena 10 točk osnovo za točkovanje, ta osnova pa je vnaprej opisana na način "skladno z razpisno zahtevo".
Glede vlagateljevih navedb iz II. točke njegovega zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na opis in ovrednotenje meril, je Državna revizijska komisija že v sklepu, št. 018-113/03-22-972, z dne 11.7.2003, zapisala:
"Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno merilo oz. način ocenjevanja oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 10. členom ZRPJN vloži zahtevek za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonito določenega merila ali načina ocenjevanja. Ker se zainteresirani ponudnik z načinom določitve meril in načinom ocenjevanja seznani že ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da vlagatelj po odločitvi o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti. Navedeno pomeni, da vlagatelj po prejemu sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne more vložiti zahtevka za revizijo glede načina določitve meril, njihove teže ali opisa ali pa glede načina ocenjevanja in dokazovanja izpolnjevanja meril. Ti parametri, določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - vsebinska presoja revizijskih navedb glede vsebine razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka ni več mogoča."
Vlagateljevi očitki, ki posegajo v samo vsebino razpisne dokumentacije oz. ki se nanašajo na oceno, da bi moral naročnik določena merila izločiti in ocenjevati ponudbe le po konkretno izdelanih merilih, so torej skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozni in jih posledično po vsebini ni mogoče obravnavati. Vlagatelj je bil z merili seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije prve in druge faze postopka, ter je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej oz. najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Zato tudi ni pomembno, ali je naročnik merila določil v razpisni dokumentaciji prve ali druge faze postopka oz. ali se je vlagatelj z opisom in ovrednotenjem meril (v celoti) seznanil šele po pregledu razpisne dokumentacije druge faze predmetnega postopka oddaje javnega naročila, saj je točka, na katero je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN, prejem naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Če bi torej vlagatelj imel namen oporekati določitvi (oblikovanju) meril, bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije, del katere so tudi merila za ocenjevanje ponudb) še v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (če bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). Ker je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z merili šele potem, ko je le-ta že zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila z izdajo odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne oz. da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga zato v tem delu ni več mogoče meritorno presojati.
Državna revizijska komisija tako v tej fazi postopka ne more več presojati vlagateljevih navedb o domnevno spornem načinu določitve vsebine meril oz. domnevno spornem načinu njihovega opisa in ovrednotenja, pač pa lahko preveri le dejansko izvedbo ocenjevanja ponudb. Ob tem mora Državna revizijska komisija v skladu s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1 ugotoviti, ali je naročnik vnaprej določena merila za izbiro najugodnejše ponudbe uporabil tako, kot je bilo to opisano v razpisni dokumentaciji, torej ali je prejete ponudbe ocenjeval na podlagi vnaprej določenih meril za izbiro najugodnejše ponudbe ter ali so rezultati ocenjevanja v tem smislu objektivni ter računsko pravilni. Državna revizijska komisija se lahko pri tem omeji le na presojo objektivnosti, strokovnosti ter (ne)arbitrarnosti ocenjevanja, pri čemer mora ob pomanjkanju natančnejših opisov posameznih meril (očitki v tej smeri so, kot je bilo že zapisano, formalno prepozni) te atribute ocenjevanja presojati z vidika razpisne dokumentacije kot celote. Ob tem velja poudariti, da predstavlja osnovo za ocenjevanje ponudb določilo razpisne dokumentacije, v skladu s katerim dobi ponudba, ki je "skladna z razpisno zahtevo", 10 točk.
V III. točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da bi moral naročnik v skladu s točko 5 na strani 19 razpisne dokumentacije pri ocenjevanju ponudb upoštevati spremembo cene.
Točka 5.1 na strani 19 razpisne dokumentacije definira in razčlenjuje ponudbeno ceno, pri čemer med drugim določa: "Cena je ponujena po sistemu "ključ v roke" DDU Trbovlje in je fiksna. Cena je fiksna v valuti EURO pod pogojem, da pogodba stopi v veljavo najkasneje v roku veljavnosti ponudbe 2. stopnje. Povečanje cene v primeru, da bi pogodba stopila v veljavo kasneje, kot je rok veljavnosti ponudbe 2. stopnje je % mesečno." Ne da bi se Državna revizijska komisija spuščala v vprašanje, kako lahko z vidika prvega odstavka 54. člena ZJN-1 bodoče negotovo dejstvo ex tunc vpliva na trenutek izbire najugodnejšega ponudnika, v katerem morajo biti podani vsi ocenjevani ponudbeni podatki, gre ugotoviti, da je glede na citirana določila razpisne dokumentacije fiksnost cene pogojena z dejstvom začetka veljavnosti (t.j. sklenitve) pogodbe v času veljavnosti same ponudbe in da je povečanje cene mogoče upoštevati le v primeru, ko bi pogodba začela veljati po izteku veljavnosti ponudbe. Ker je po sami naravi stvari ponudbo mogoče sprejeti le v času njene veljavnosti (z akceptom ponudbe pa je pogodba sklenjena oz. "stopi v veljavo"), saj ponudba veže ponudnika do izteka roka za sprejem (prvi odstavek 26. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001; v nadaljevanju: OZ)) in se lahko z zamudo sprejeta ponudba praviloma šteje le za novo ponudbo (prvi odstavek 31. člena OZ), je mogoče ugotoviti, da citirana točka 5 na strani 19 razpisne dokumentacije vsebuje pojmovno nasprotje. Pogodbe po izteku veljavnosti ponudbe namreč ni mogoče skleniti z akceptom ponudbe, saj ponudba sama ni več veljavna, zato v skladu z dikcijo točke 5 na strani 19 razpisne dokumentacije do povečanje pogodbene cene pojmovno (z vidika OZ) sploh ne more (oz. ne sme) priti.
Ob navedenem je tako potrebno ugotoviti, ali sta bili obe ponudbi v času ponovljenega postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb veljavni in posledično ali so sploh obstajali pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika, saj v primeru izteka veljavnosti ponudbe (kot je bilo že ugotovljeno) pogodbe ni mogoče skleniti, zaradi česar povečanje cene postane brezpredmetno. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je naročnik oba ponudnika dvakrat (6.6.2003 in 11.8.2003) pozval, naj podaljšata veljavnost ponudbe in bančne garancije za resnost ponudbe. Oba ponudnika sta rok veljavnosti svoje ponudbe podaljšala. V trenutku izbire najugodnejšega ponudnika (naročnik je akt o izbiri najugodnejšega ponudnika izdal dne 25.7.2003) je naročnik torej imel dve veljavni ponudbi, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika (prvi odstavek 76. člena ZJN-1), hkrati pa je bil v časovni točki izbire najugodnejšega ponudnika, v kateri mora naročnik opraviti evaluacijo ponudb, tudi izpolnjen pogoj, na katerega je vezana fiksnost cene - rok veljavnosti se ponudbam namreč ni iztekel, saj je bil v skladu z navodili naročnika podaljšan. Ker sta bili ponudbi v trenutku njunega vrednotenja veljavni in ker v tem trenutku ni mogoče upoštevati posledic, ki bi nastale šele kasneje, to je v trenutku, ko bi pogodba "stopila v veljavo" (poleg tega pa, kot je bilo že zapisano, vsebuje razpisna dokumentacija v tem delu pojmovno nasprotje, saj pogodbe nikakor ni mogoče skleniti z akceptom neveljavne ponudbe), gre ugotoviti, da je bil naročnik pri ocenjevanju ponudb v trenutku izbire najugodnejšega ponudnika dolžan upoštevati tisto ponudbeno ceno, kot je bila navedena v ponudbi, ne pa tudi morebitnega povišanja ponudbene cene, odvisnega od bodočega negotovega dejstva. Zato tako vlagateljevo preračunavanje ponudbene cene v III. točki zahtevka za revizijo kot tudi naročnikovo preračunavanje ponudbene cene v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z metodologijo vrednotenja ponudb na podlagi merila "stroški" (cena, plačilni pogoji in dinamika plačil) nima nobene relevantne povezave.
Na podlagi vlagateljevih očitkov v zvezi z referencami (IV. točka zahtevka za revizijo) je Državna revizijska vpogledala v dokumentacijo prve faze predmetnega postopka oddaje javnega naročila, konkretno v prijavo izbranega ponudnika. Pri tem je ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil referenco â??.. (blok 5), pri čemer se referenca nanaša na dela, ki jih je v enakem obsegu, kot jih ponuja v predmetnem postopku, izvedel eden od konzorcijskih partnerjev, â??.. Referenca je bila zato tudi potrjena tej družbi, ne pa drugemu konzorcijskemu partnerju, družbi â??., ki je zase predložil druge reference, in sicer Neurath (enoti A do C) ter Maritsa East (enoti 7 in 8), prav tako potrjene s strani naročnikov. Ob vpogledu v dokumentacijo prve faze postopka je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da so bile pravilno potrjene reference izbranega ponudnika, navedene v tem odstavku, sestavni del prijave na javni razpis, z dne 20.7.2003, zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki zatrjuje, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil dopolnitev ponudbe po roku za oddajo prijav. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagateljeve navedbe v tem delu niso utemeljene.
Glede samega ocenjevanja referenc pa velja pripomniti, da je izvedenec že v mnenju iz junija 2003 zapisal, da sta ponudnika navedbe o referenčnih napravah podala v prvi fazi razpisa. Izvedenec je zapisal, da je pregledal podatke o referenčnih napravah, ki jih je podal izbrani ponudnik, in da je po pregledu karakteristik navedenih referenčnih naprav, ki so bile priložene ponudbi v prvi fazi razpisa, ugotovil, da je bila izbranemu ponudniku za referenčno napravo korektno podeljena ocena "skladno z razpisom" in s tem 10 točk.
Državna revizijska komisija je glede ostalih vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo pridobila izvedensko mnenje, ki ga je pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb v celoti upoštevala, saj niti po presoji pripomb vlagatelja na to mnenje ni prišla do drugačne odločitve, in ga citira v nadaljevanju obrazložitve.
V V. točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb na podlagi merila "razlika v porabi surovin in energije" ni upošteval, da bo pri uporabi tujega premoga poraba energije do 40% manjša zaradi zmanjšanja obratovanja črpalk. V pripravljalni vlogi je vlagatelj odgovoril na naročnikovo izvajanje v tem delu in podal svoje izračune porabe električne energije, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je pri njegovi napravi poraba energije v celotnem obdobju obratovanja bistveno manjša kot pri napravi, ki jo je ponudil izbrani ponudnik.
Glede teh vlagateljevih navedb izvedenec navaja, da je za upoštevanje zmanjšane porabe električne energije po letu 2008 za izračun stroškov neobhodno potreben podatek o porabi električne energije pri znižanih vstopnih koncentracijah SO2 (obratovanje v območju vstopnih koncentracij SO2: 1.500 do 3.500 mg/nm3). Pri podrobnem pregledu ponudb je izvedenec ugotovil, da tega podatka vlagatelj v svoji ponudbi ni eksplicitno navedel. Poraba električne energije je pri uporabi domačega premoga RTH v ponudbi vlagatelja podana, kot je bilo z razpisom zahtevano (Razpis, Tehnične garancije, tč. 4.8.2 na str. 26), za obratovanje pri vstopni koncentraciji SO2 10.000 mg/nm3 in polni količini dimnih plinov 700.000 nm3/h; v navedenem režimu vlagatelj garantira obratovanje s tremi obtočnimi črpalkami v pogonu od skupno štirih, pripadajoča poraba električne energije je 1580 kWh/h (3 obtočne črpalke v pogonu). Poglavje 5 - Tehnične garancije (Technical Warranties) ponudbe vlagatelja med ostalim vključuje tudi korekcijski diagram z oznako "e", ki prikazuje vrednosti izstopnih koncentracij SO2 (izstop iz naprave) v odvisnosti od koncentracije SO2 na vstopu v napravo. Diagram "e" velja za projektno količino dimnih plinov 700.000 nm3/h. Krivulji (oziroma krivulje) tega diagrama pa so podane za:
- obratovanje 4-ih obtočnih črpalk v območju vstopnih koncentracij SO2: 7.000 do 12.000 mg/nm3 (suho, O2=6%),
- obratovanje 3 obtočnih črpalk v območju vstopnih koncentracij SO2: 7.000 do 10.000 mg/nm3 (suho, O2=6%),
- prikaz pričakovanih vrednosti izstopnih koncentracij SO2 pri obratovanju štirih obtočnih črpalk v območju vstopnih koncentracij SO2: 12.000 do 14.000 mg/nm3 (suho, O2=6%).
Iz diagrama z oznako "e" vlagatelja je jasno razvidno, navaja izvedenec, da je obratovanje s tremi obtočnimi črpalkami v pogonu predvideno samo do vsebnosti SO2 v dimnih plinih 10.000 mg/nm3 (povprečna vrednost), pri višjih vstopnih koncentracijah pa bo pri uporabi domačega premoga RTH potreben vklop četrte obtočne črpalke. Za območje vstopnih koncentracij SO2 pod 7.000 mg/nm3 korekcijske krivulje niso podane, tako da iz ponudbe vlagatelja ni možno direktno odčitati, koliko obtočnih črpalk mora biti v pogonu za doseganje zahtevane izstopne koncentracije SO2 400 mg/nm3 pri vstopni koncentraciji 3.500 mg/nm3, ki velja kot garancijska vrednost (Razpis, Tehnične garancije, tč. 4.8.1.02 na str. 25) pri uporabi uvoženega premoga. Eksplicitno tudi ni možno odčitati, kakšna izstopna koncentracija SO2 bo pri uvoženem premogu dosežena s tremi črpalkami v pogonu in pri vstopni koncentraciji SO2 3.500 mg/nm3. število obtočnih črpalk v pogonu, poleg še nekaterih večjih porabnikov, kot so kompresorji zraka za oksidacijo, odločilno vpliva na porabo električne energije. V tem pogledu ponudba vlagatelja ne vsebuje tehničnih podatkov oz. informacij, ki bi dokazovali možnost obratovanja in doseganja zahtevane izstopne koncentracije SO2 400 mg/nm3 z zmanjšanim številom obtočnih črpalk v pogonu pri vstopnih koncentracijah 1.500 - 3.500 mg/nm3. Ker je v ponudbi podana krivulja v območju koncentracij 7.000 do 10.000 mg/nm3 praktično premica, je teoretično možno predpostaviti oziroma računsko določiti pričakovano izstopno koncentracijo SO2 pri vstopu 3.500 mg/nm3. Vendar so to le ocene, ki temeljijo na predpostavki linearne ekstrapolacije premice v območje nižjih koncentracij SO2. Izračunani smerni koeficient premice je 0,06 iz česar sledi, da znaša računsko določena izstopna koncentracija SO2 460 mg/nm3 (pri vstopu 3.500 mg/nm3), kar je višje kot je zahtevano z razpisom. Teoretični izračun kaže, da vlagatelj po podatkih iz ponudbi priloženega diagrama s tremi obtočnimi črpalkami v pogonu v režimu z uvoženim premogom ne bi mogel dosegati zahtevane izstopne koncentracije žveplovega dioksida 400 mg/nm3. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi priložil tudi ustrezne korekcijske krivulje za območje obratovanja pri nižjih vstopnih koncentracijah SO2, kar omogoča natančno odčitavanje podatkov za potrebe izračuna stroškov. Ti podatki so bili v izračunih stroškov tudi povsem korektno upoštevani, meni izvedenec. Pri drugem večjem porabniku električne energije, to je kompresorjih zraka za oksidacijo, so razlike v moči pogonskih elektromotorjev obeh ponudnikov tako majhne, da ne morejo bistveno vplivati na končni rezultat. Te razlike je naročnik v obrazložitvi sklepa z dne 4.9.2003 v izračunu stroškov (točka 5, str. 9) tudi korektno prikazal. Na ključno vprašanje o številu obtočnih črpalk, ki morajo biti pri napravi vlagatelja v pogonu za doseganje zahtevane koncentracije SO2 400 mg/nm3 (pri vstopu 3.500 mg/nm3), in posledično porabo električne energije, v ponudbi vlagatelja ni možno najti natančnega odgovora. Naročnik je v 5. točki obrazložitve sklepa z dne 4.9.2003 po oceni izvedenca na osnovi iz ponudbe razpoložljivih podatkov korektno izračunal pričakovano razliko v stroških za porabo električne energije. Pri tem je naročnik upošteval, da bo naprava vlagatelja v času uporabe uvoženega premoga 1/3 časa obratovala s četrto obtočno črpalko v pogonu. Ker gre za ključno vprašanje o tem, kako bo naprava dejansko obratovala, je izvedenec za kontrolo izdelal tudi primerjavo vrednosti razmerja L/G (količina suspenzije apnenca v obtoku / količini dimnih plinov) za posamezne režime obratovanja za napravo vlagatelja v TET2 in za obstoječo razžveplalno napravo na bloku TEš4. Nosilec tehnologije za napravo TEš4 je bila firma â??., ki je v vlogi nosilca tehnologije tudi pri načrtovani napravi TET2, ki jo ponuja vlagatelj in so zato ti podatki za okvirne izračune do določene mere relevantni. Po stopnji izločanja SO2 je obravnavanemu režimu obratovanja naprave TET2 (vstop 3.500 mg/nm3, izstop 400 mg/nm3, pripadajoča stopnja izločanja 88,6 %) najbližje režim obratovanja v TEš4 pri naslednjih parametrih: vstop 8.500 mg/nm3, izstop 930 mg/nm3, stopnja izločanja 89,1 %, količina suspenzije v obtoku 30.000 m3/h. S tremi obtočnimi črpalkami v pogonu je v primeru TET2 zagotovljeno razmerje L/G = 19,93 l/nm3, na obstoječem bloku TEš4 pa se navedeno stopnjo izločanja SO2 89,1 % dosega z razmerjem L/G = 18,88 l/nm3. Po analogiji bi bilo tudi v primeru naprave v TET2 s tremi črpalkami v pogonu vendarle možno dosegati zahtevano izstopno koncentracijo SO2. Naročnik je na osnovi sklepa iz diagrama priloženega ponudbi upošteval, da bo vlagateljeva naprava v obdobju uporabe uvoženega premoga obratovala pretežno s tremi obtočnimi črpalkami v pogonu, občasno pa tudi z vsemi štirimi. Naprava izbranega ponudnika bo, glede na priloženi diagram, pri uvoženih premogih vedno obratovala s tremi črpalkami v pogonu od štirih vgrajenih. Če pri uvoženih premogih režima obratovanja obtočnih črpalk pri napravi vlagatelja iz ponudbe ni možno povsem natančno definirati, pa je za obdobje uporabe domačega premoga RTH povsem jasno, da bo potrebno pri vlagatelju vklopiti četrto obtočno črpalko takoj, ko se bo vstopna koncentracija SO2 dvignila nad povprečno vrednost 10.000 mg/nm3 (Priloga1). To bo pri napravi vlagatelja dvignilo porabo električne energije (1580 + 246 kWh/h = 1844 kWh/h), kar v sedanjem naročnikovem izračunu stroškov ni bilo upoštevano, bi pa upoštevanje tega dejstva v izračunu stroškov vsekakor bilo v škodo vlagatelja. Pri izbranemu ponudniku je celotno območje koncentracij od 8.000 do 12.000 mg/nm3 pokrito s 4 črpalkami in porabo 1625 kWh/h. Izvedenec je pregledal tudi dokument: "Pripravljalna vloga vlagatelja" z dne 11.09.2003. V III. točki omenjenega dokumenta vlagatelj podaja svoj izračun stroškov porabe električne energije. V priloženi tabeli navedeni izračun stroškov temelji na napačnem podatku o porabi električne energije naprave vlagatelja, saj trdi, da poraba 1580 kWh/h velja pri obratovanju vseh štirih obtočnih črpalk, kar pa ni točno. Iz ponudbe vlagatelja izhaja, da je 1580 kWh/h poraba električne energije s tremi črpalkami v pogonu, kar je razvidno tudi iz diagrama "Curve b - Consumption of electrical energy vs load", priloženega v ponudbi. Temu ustrezno je napačen tudi komentar v tabeli, ki govori o vključevanju neobstoječe črpalke, in tudi nadaljnje izvajanje. Trditev vlagatelja, da bo naprava pri uporabi uvoženega premoga in obratovanju z vstopno koncentracijo SO2 3.500 mg/nm3 dosegala zahtevano izstopno koncentracijo s samo dvema (2) obtočnima črpalkama v pogonu, ni podprta z nikakršnimi dokazi, iz diagrama "e" v ponudbi pa je mogoče sklepati celo na obratovanje vseh 4 črpalk. Prej omenjena primerjava vrednosti L/G kaže, da bi bilo v tem primeru doseženo razmerje L/G = ca 13,3 l/nm3, kar je samo ca 70 % vrednosti, ki se dosega v obratovanju obstoječe enote TEš 4. Iz izvedenskega mnenja sledi, da praktično ni verjetno, da bi naprava vlagatelja s samo dvema črpalkama v obtoku dosegala zahtevano izstopno koncentracijo SO2 400 mg/nm3 pri vstopni vrednosti 3.500 mg/nm3, še posebej glede na v ponudbi priložen korekcijski diagram "e", ki kaže povsem nasprotno.
Izvedenec povzema gornje ugotovitve v naslednje točke:
- Vlagatelj v svoji ponudbi ni eksplicitno navedel podatkov o porabi električne energije pri znižanih vstopnih koncentracijah SO2 za obdobje uporabe uvoženih premogov, zato je naročnik izvedel ekstrapolacijo podatkov v območje nižjih koncentracij, ker je bil to edini način, da izvede evaluacijo ponudb.
- Opravljena primerjava vrednosti razmerja L/G kaže, da bi bilo v realnosti, po analogiji z napravo na enoti TEš 4, pri napravi TET 2 verjetno vendarle možno dosegati zahtevano izstopno koncentracijo SO2 s tremi obtočnimi črpalkami v pogonu (v obdobju uvoženih premogov).
- Izračun, ki je bil izdelan na osnovi v ponudbi priložene korekcijske krivulje "e", pa kaže, da vlagatelj s tremi obtočnimi črpalkami v pogonu v režimu z uvoženim premogom (pri vstopu 3.500 mg/nm3) teoretično ne bi mogel dosegati zahtevane izstopne koncentracije žveplovega dioksida.
- Naročnik je v sklepu z dne 4.9.2003 upoštevaje v ponudbi vlagatelja razpoložljive podatke korektno izračunal pričakovano razliko v stroških za porabo električne energije (obratovanje s četrto obtočno črpalko v pogonu 1/3 časa). Glede na razpoložljive podatke naročnik za določitev porabe električne energije v režimu obratovanja na uvoženi premog druge možnosti, kot da izvede ekstrapolacijo premice v diagramu "e" v območje nižjih koncentracij SO2, ni imel. Povsem korekten izračun stroškov za porabo električne energije bi moral upoštevati tudi dejstvo, da bo v času uporabe domačega premoga RTH potrebno pri napravi vlagatelja vklopiti četrto obtočno črpalko takoj, ko bo vstopna koncentracija SO2 presegla povprečno vrednost (dodatnih 246 kWh/h), česar naročnik ni upošteval. To se bo zgodilo vsaj v 1/3 obratovalnega časa. Upoštevanje tega dejstva bi povišalo izračunano porabo električne energije vlagatelja.
- Izvedenec glede na merila in način izračuna stroškov ter ob upoštevanju zgoraj navedenih dejstev ocenjuje, da je naročnikov izračun stroškov, takšnega kot je, možno akceptirati.
- Navedbe vlagatelja v III. točki pripravljalne vloge so v ključnih elementih nekonsistentne: predložen je izračun stroškov za porabo električne energije, ki temelji na napačnem podatku o številu obratujočih črpalk pri obratovanju z domačim premogom; doseganje zahtevane izstopne koncentracije SO2 z dvema črpalkama v pogonu pa je močno vprašljivo; predvsem pa ta trditev o možnosti obratovanja z dvema črpalkama ni podprta z nikakršnimi dokazi, ki bi jih lahko potrdili v ponudbi in predstavlja dopolnitev ponudbe.
Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tem delu zahtevka za revizijo sledil vlagatelju in opravil nov izračun razlike v stroških za porabo električne energije. Kljub novemu izračunu in ob upoštevanju navedb vlagatelja pa je naročnik ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od ponudbe vlagatelja in da torej ne bi sprejel drugačne odločitve, kar mu izrecno omogoča tretji odstavek 16. člena ZRPJN.
Ker je vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku imel možnost opredeliti se do novega naročnikovega izračuna razlike stroškov za porabo električne energije in ker je izvedenec ugotovil, da je naročnik v 5. točki obrazložitve sklepa z dne 4.9.2003 na osnovi iz ponudbe razpoložljivih podatkov korektno izračunal pričakovano razliko v stroških za porabo električne energije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da očitek vlagatelja, ki zadeva ocenjevanje ponudb na podlagi merila "razlika v porabi surovin in energije", ni utemeljen. Ob tem gre ugotoviti, da je vlagatelj svoj izračun razlike v porabi surovin in energije utemeljeval s podatki, ki iz njegove ponudbene dokumentacije niso bili razvidni in ki bi v primeru, če bi jih naročnik upošteval, v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 predstavljali nedopustno spremembo ponudbe. Ponudbenih podatkov, na podlagi katerih naročnik v skladu s postavljenimi merili ocenjuje ponudbe, namreč v postopku evaluacije ponudb ni dopustno dopolnjevati (kar velja toliko bolj za krivulje, priložene vlagateljevim pripombam na izvedensko mnenje (dopis z dne 24.10.2003)).
Vlagatelj v VI. točki zahtevka za revizijo navaja, da naročnik pri merilu "doziranje apnenca" izbranemu ponudniku ne bi smel dodeliti ocene 15 točk. Glede teh vlagateljevih navedb je izvedenec v izvedenskem mnenju zapisal, da v zvezi s tehnično rešitvijo doziranja absorpcijskega sredstva (apnenca) v pralnik v celoti ostaja pri ugotovitvah in stališčih, ki so navedene v njegovem mnenju iz junija 2003. Izvedenec je takrat zapisal, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v tehnološki shemi navedel rešitev, ki v tehnološkem smislu že odstopa od prvih klasičnih rešitev posode z mešalom ter črpalko in predvideva gravitacijsko doziranje v pralnik brez črpalke. Po njemu znanih podatkih je bila ta rešitev vključena v tehnološko shemo, ki je sestavni del razpisne dokumentacije zato, ker se je sistem priprave in gravitacijskega doziranja suspenzije apnenca v pralnik, ki je izveden na bloku TEš 5, v praksi pokazal kot zelo dobra rešitev. Z razpisno dokumentacijo je bilo dovoljeno ponuditi tudi sistem, ki ga ponuja vlagatelj. Le-ta je v svoji ponudbi predvidel klasično in uveljavljeno tehnično rešitev priprave sveže suspenzije apnenca (mleti apnenec + voda) v procesni posodi z mešalom in doziranje pripravljene suspenzije v pralnik s pomočjo črpalk. Posoda je ena z enim mešalom, črpalki sta dve (ena delovna in ena rezervna). Dejstvo je, navaja izvedenec, da razvoj in uvajanje sodobnejših tehničnih rešitev posameznih sistemov v sklopu ražveplalnih naprav v razvitih državah v obdobju zadnjih let niso bili tako intenzivni, predvsem zaradi manjšega števila izvedenih naprav. Nekateri nosilci tehnologij so tako ostali pri klasičnih tehničnih rešitvah. Tehnološko tehnična rešitev izbranega ponudnika brez mešala v posodi in z gravitacijskim doziranjem, predstavlja v primerjavi z rešitvijo na bloku TEš 5 še dodatno posodobitev (poenostavitev) sistema priprave in doziranja suspenzije apnenca. Takšna rešitev, ki je tudi plod prizadevanj za optimalnejšo izrabo razpoložljivega prostora, je v primeru TE â??. še posebej dobrodošla, kajti razpoložljivi prostor je na lokaciji TET2-NRDP zelo omejen. Obravnavana tehnična rešitev izbranega ponudnika je tehnološko in tehnično enostavnejša (ne vključuje opreme z rotirajočimi deli, ki je praviloma bolj podvržena okvaram in obrabi ter zahteva več vzdrževanja). Do argumentacije vlagatelja glede večje učinkovitosti mešanja in boljše kvalitete pripravljene suspenzije v posodi z mešalom se je težko opredeliti. Bistvena je učinkovitost razžveplalne naprave kot celote; posledica morebitne slabše (manj homogeno) pripravljene suspenzije se lahko kaže tudi v večji porabi absorpcijskega sredstva, kar pa je bilo s kvantitativnimi merili v postopku primerjave ponudb posebej ovrednoteno in upoštevano. Po oceni izvedenca je v tehnološkem smislu sistem (ali podsistem), ki zagotavlja pripravo sveže suspenzije ustrezne kvalitete, v napravah, katerih zasnova je inovativna, enostavna in učinkovita, upravičena do ocene "zelo dobro".
V zvezi s VI. točko predmetnega zahtevka za revizijo izvedenec navaja, da je pregled obratovalnih izkušenj sistema doziranja suspenzije apnenca v pralnik pri napravi bloka TEš4 pokazal (vgrajena je oprema priprave suspenzije v procesni posodi z mešalom in doziranje v pralnik s pomočjo črpalk), da v obratovanju nastopajo določene težave, povezane s prekomerno obrabo kolen cevovodov in sedežev regulacijskih ventilov. Izvedenec ponavlja, da predstavlja tehnološko tehnična rešitev izbranega ponudnika brez mešala v posodi in z gravitacijskim doziranjem v primerjavi z rešitvijo na bloku TEš 5 še dodatno posodobitev (poenostavitev) sistema priprave in doziranja suspenzije apnenca ter da je takšna rešitev, ki je tudi plod prizadevanj za optimalnejšo izrabo razpoložljivega prostora, v primeru TE â??. zaradi omejenega prostora še posebej dobrodošla. Zahteve vlagatelja, da se v tem primeru kot kriterij uporabi statistika izvedenih naprav, zaradi specifičnih razmer v â??. ni mogoče sprejeti. Obravnavana tehnična rešitev izbranega ponudnika je tehnološko in tehnično enostavnejša, ker ne vključuje opreme z rotirajočimi deli, ki je praviloma bolj podvržena okvaram in obrabi ter zahteva več vzdrževanja. To kažejo tudi izkušnje iz bloka 4 v TE â??.
Državna revizijska komisija je sledila izvedencu in ugotovila, da je dodelitev ocene "zelo dobro" izbranemu ponudniku pri merilu "doziranje apnenca" upravičena, zahtevek za revizijo pa je v tem delu neutemeljen.
Glede vlagateljevih očitkov o ocenjevanju ponudb pri merilu "razporeditev zgradb" (VII. točka zahtevka za revizijo) izvedenec navaja, da se koncepti razporeditve opreme pri posameznih nosilcih tehnologije razžveplanja razlikujejo; naprave namreč niso tipske, temveč vključujejo specifične rešitve, ki so plod razvoja posameznega nosilca tehnologije. Zato razporeditev objektov, ki je podana v razpisni dokumentaciji glede na tehnološko naravo projekta, ne more biti zavezujoča. Naročnik v razpisno dokumentacijo vključi dispozicijsko rešitev namestitve zgradb in opreme po predvidevanju in vedenju naročnika in s tem poda eno od sprejemljivih variant razporeditve zgradb razžveplalne naprave. Naročnik v fazi izdelave razpisne dokumentacije oziroma do prispetja ponudb ne more vedeti, koliko in kateri ponudniki se bodo javili na razpis, niti ne more podrobneje poznati tehnološko tehničnih rešitev posameznega ponudnika, kar bi mu eventualno omogočilo izvedbo podrobnejših predhodnih optimizacij razporeditve objektov in opreme. Projektiranje vsake razžveplalne naprave je praktično unikatno, nosilci tehnologij razžveplanja pa so za projektiranje specializirani in pri snovanju tovrstnih naprav v fazi ponudbe uporabijo pridobljene izkušnje. Od ponudnikov se pričakuje, da v ponudbi predložijo dispozicijske rešitve, ki so bolj dovršene od okvirnih zasnov naročnika in prilagojene specifičnim tehnološkim rešitvam ponudnika. Vlagatelj se je s svojim konceptom razporeditve zgradb dokaj približal razporeditvi iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj torej pri točkovanju ni bil oškodovan, saj mu je bilo dodeljeno 10 točk, kar je korektno število točk za rešitve, ki so skladne z razpisno zahtevo. V zvezi z dispozicijskimi rešitvami oziroma razporeditvijo zgradb izbranega ponudnika izvedenec ostaja pri ugotovitvah in stališčih, ki jih je podal v svojem mnenju junija 2003. Izvedenec ocenjuje, da namestitev procesne opreme v eni zgradbi predstavlja prednost, saj je na ta način zagotovljena predvsem boljša preglednost nad vgrajeno opremo.
Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za 2. stopnjo razpisa (december 2002, str. 12 in naslednje) določil, da bo razporeditev zgradb vrednotil kot eno od meril v podskupini "dispozicije". Merilo je v skladu z definicijo 11. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik posamezen element oz. okoliščino določi kot merilo, ker pričakuje različno stopnjo izpolnjevanja. Določena okoliščina torej postane merilo v primeru, ko je med ponudniki pričakovati odstopanja, ki izkazujejo njihovo konkurenčnost ali različne tehnološke rešitve. V primeru, ko je za naročnika določena okoliščina tako pomembna, da ne dopušča odstopanja, pa takšno zahtevo strukturira kot pogoj, ki je v skladu z 12. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave. Dejstvo, da je naročnik določil, da bo razporeditev zgradb vrednotil kot merilo, torej potrjuje mnenje izvedenca, ki navaja, da je naročnik v razpisno dokumentacijo vključil dispozicijsko rešitev namestitve zgradb in opreme po predvidevanju in vedenju naročnika, s tem pa je podal le eno od sprejemljivih variant razporeditve zgradb razžveplalne naprave.
Državna revizijska komisija je sledila izvedencu in ugotovila, da je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen, saj je bila ponudba izbranega ponudnika v tem segmentu upravičena do ocene 15 točk, vlagateljeva ponudba pa je bila pravilno ocenjena z 10 točkami.
V VIII. točki zahtevka za revizijo vlagatelj ugovarja ocenjevanju ponudb na podlagi merila "razporeditev opreme v zgradbah". Glede teh navedb izvedenec podaja mnenje, da "usklajen tehnični del ponudbe" pomeni, da so vključene za naročnika sprejemljive tehnične rešitve, to pa hkrati ne pomeni, da v okviru sprejemljivih tehničnih rešitev ni možno nadaljnje ugotavljanje, katera rešitev je boljša in katera slabša, na osnovi tega pa izvedeno ustrezno točkovanje. Pri pregledu ponudb z vidika razporejanja opreme v zgradbe so bile pri vlagatelju ugotovljene nekatere rešitve, ki so za naročnika dejansko neugodne. Tu je potrebno izpostaviti predvsem namestitev puhal oziroma kompresorjev zraka za oksidacijo v prostor, ki je lociran poleg komandne sobe. Podrobnejša pojasnila v zvezi s to točko je izvedenec podal v mnenju iz junija 2003 in ostaja pri ugotovitvah in stališčih, ki jih je zapisal v omenjenem dokumentu. Izvedenec je takrat zapisal, da ima pri razporejanju opreme v zgradbe, še zlasti agregatov z rotirajočimi deli in velikih pogonskih moči (obtočne črpalke pralnika, kompresorji oksidacijskega zraka, kompresorji delovnega in transportnega zraka, druge večje črpalke, transformatorji, itd.), postavitev na koti 0,00 m (kota terena) vedno prednost pred drugimi rešitvami. Tako je bistveno laže obvladovati vibracije in njihovo prenašanje na sosednje konstrukcije ter širjenje hrupa. Zaradi zelo omejenih prostorskih možnosti na platoju bodoče NRDP se je pri projektiranju naprave tega principa težko dosledno držati; vsekakor pa se je tega principa potrebno držati pri namestitvi največjih agregatov, kamor nedvomno sodijo tudi puhala oksidacijskega zraka. V razpisni dokumentaciji sta puhali za oksidacijo vrisani na koti 0,00 m in tako ne drži navedba vlagatelja, da je v njegovi ponudbi oprema, vključno s kompresorsko postajo, razporejena v skladu z razpisno dokumentacijo. Namestitev kompresorske postaje oziroma kompresorjev oksidacijskega zraka (vir vibracij in hrupa) v prostor, ki je lociran poleg komandne sobe, je dejansko neugodna. Dodelitev nižje ocene (5 točk) izbranemu ponudniku za element "razporeditev opreme v zgradbah" je po prepričanju izvedenca upravičeno, ker gre za rešitev, ki je slabša od z razpisom predvidene.
Glede predmetnega zahtevka za revizijo in vlagateljevih navedb o zapisniško ugotovljeni usklajenosti pa izvedenec navaja, da je v točki 5 omenjenega zapisnika (Usklajevanje št.: TP 2 - G/E z dne 10.09.2002) je navedeno: "Na novih dispozicijskih načrtih je ponudnik razmejil betonsko izvedbo objektov od jeklene, ni pa spremenil razporeditve opreme, ki jo je potrebno po mnenju naročnika optimirati. V nadaljnji fazi projektiranja bo ponudnik uskladil razporeditev opreme tako, da bo omogočeno optimalno vzdrževanje (dostopi z orodjem, dvižne naprave itd.)." Navedeni citat iz zapisnika kaže na to, da je imel naročnik določene pripombe na razporeditev opreme v zgradbah in da je vlagatelja kljub podpisu zapisnika o opravljenem usklajevanju opozoril, da pričakuje nadaljnje spremembe oz. optimiranje. Izvedenec ocenjuje, da je dodelitev nižjega števila točk vlagatelju za element "razporeditev opreme v zgradbah" povsem upravičeno, kajti rešitev je v tem elementu slabša od tiste, ki je bila predvidena z razpisom, zato Državna revizijska komisija sledila njegovi ugotovitvi, da je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.
Glede vlagateljevih ocen, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb na podlagi merila "pogoji za gradbena dela" izbranemu ponudniku neupravičeno priznal 10 točk, njemu pa le 5 (IX. točka zahtevka za revizijo), izvedenec navaja, da je v pogojih, ko je potrebno predhodno izvesti novo povezavo dimnih kanalov s priključitvijo na dimnik in s tem zagotoviti obratovanje enote TET2 tudi v času kasnejše izgradnje naprave za razžveplanje dimnih plinov, brez dvoma prednost, če se dimni kanal že predhodno lahko izvede v dokončni izvedbi. Vlagatelj je predvidel potek dimnih kanalov neposredno nad objektoma obtočnih črpalk in objektom, v katerem je tudi komandna soba in ki je predviden v betonski izvedbi. Oba navedena objekta bosta izvedena šele v času izgradnje naprave za razžveplanje dimnih plinov, to je potem, ko bodo dimni kanali že izvedeni. Rešitev vlagatelja predvideva podpiranje dimnih kanalov na omenjena dva objekta, kar za naročnika pomeni, da bo moral pristopiti k izvedbi začasnega podpiranja dimnih kanalov. To je brez dvoma povezano z dodatnimi stroški. Tudi pogoji za kasnejšo izgradnjo objektov pod dimnimi kanali so poslabšani, v kolikšni meri bodo poslabšani, pa je odvisno predvsem od načina temeljenja omenjenih dveh zgradb. Zaradi slabe nosilnosti tal (rečne naplavine) so objekti obstoječega termoenergetskega objekta TET2 v TE â??.. temeljeni na t.i. vodnjakih, ki imajo praktično enako funkcijo, kot sedaj uveljavljeni benoto piloti. Izvedba temeljenja s pilotiranjem bo zelo verjetno potrebna tudi pri napravi za razžveplanje dimnih plinov v TET2. V kolikor bodo v projektu za izvedbo (PZI) za temeljenje zahtevani piloti (posebnih razlogov, da ti ne bi bili potrebni, v tem trenutku ne vidimo), bo izgradnja objektov pod izvedenimi dimnimi kanali še posebej otežena.
Izvedenec ugotavlja, da je naročnik pravilno ugotovil, da bodo pogoji za izvajanje gradbenih del pri vlagatelju dejansko poslabšani in je dodelitev ocene 5 točk pri merilu "pogoji za gradbena dela" upravičena. Državna revizijska komisija sledi ugotovitvi izvedenca in ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.
V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudb na podlagi merila "pogoji za vzdrževanje in posluževanje" (X. točka zahtevka za revizijo) izvedenec navaja, da je v svojem mnenju iz junija 2003 zapisal, da je bilo iz obrazloženega obvestila razvidno, da je naročnik utemeljil dodelitev višjega števila točk (15 točk) izbranemu ponudniku z večjim številom elektro motornih dvigal in njihovo ustrezno razporeditvijo, kar naj bi pripomoglo k lažjemu in cenejšemu vzdrževanju opreme. Z razpisno dokumentacijo namestitev dvigal ni bila podrobneje določena, je pa navedeno, da število ostalih dvigal, vrsta dvigal, njihova razporeditev in nosilnost morajo omogočati vzdrževanje celotne opreme. Višje število točk je bilo izbranemu ponudniku dodeljeno pri elementu "pogoji za vzdrževanje in posluževanje", ki je v razpisni dokumentaciji uvrščen v poskupino "dispozicije". Ocena omenjenega elementa bi lahko po mnenju izvedenca poleg razporeditve dvigal zajela še druge vidike, ki v okviru razporeditve (dispozicije) naprav vplivajo na pogoje vzdrževanja in posluževanja (npr. odlagalne površine,â??). V času izvajanja vzdrževalnih del in za posluževanje je pomembna predvsem možnost dostopa do opreme. Dejstvo pa je, da ustrezna razporeditev in ustrezno število dvigal bistveno pripomorejo k lažjemu vzdrževanju. Izvedenec je na osnovi opravljenega podrobnega pregleda ugotovil, da elektro motorna dvigala izbranega ponudnika omogočajo posege v območju pralnika in silosa apnenca, to je tudi na večjih višinah. Način izvajanja vzdrževalnih posegov na omenjenih napravah pa iz ponudbe vlagatelja ni jasno razviden.
Glede na navedeno izvedenec zaključuje, da je podrobnejši pregled ponudb obeh ponudnikov z vidika števila elektro motornih dvigal pokazal, da razlike med ponudnikoma glede samega števila dvigal niso zelo velike, nastopajo pa razlike pri njihovi razporeditvi in pokrivanju ključne opreme, kar je odločilno za razlike v oceni med ponudbama. Ker gre za točkovanje elementa "pogoji za vzdrževanje in posluževanje", ki je v razpisni dokumentaciji uvrščen v podskupino "dispozicije", je izvedenec pregledal še druge vidike, ki v okviru razporeditve (dispozicije) naprav vplivajo na pogoje vzdrževanja in posluževanja. Pri pregledu drugih vidikov kot so: dostopnost ključne opreme, odlagalne površine, montažne odprtine oziroma vertikale, lokacija osebnega / tovornega dvigala in možnosti njegove uporabe za transport opreme, dostopnost z vozili in viličarji, namestitev in uporabnost dvigal je izvedenec ugotovil, da prav na segmentu namestitve in uporabnosti dvigal nastopajo razlike v korist izbranega ponudnika, ki opravičujejo dodelitev višjega števila točk. Elektro motorna dvigala izbranega ponudnika omogočajo posege v območju pralnika in silosa apnenca, to je tudi na večjih višinah, kjer je zagotavljanje pogojev vzdrževanja ključnega pomena. V zgornjem delu pralnika so nameščeni paketi izločevalnika kapljic, ki jih je potrebno občasno demontirati in transportirati na koto terena. Na silosu apnenca pa je nameščen filtrski komplet z vrečastimi filtri in ventilatorjem podtlaka, ki ju je potrebno redno vzdrževati.
Državna revizijska komisija je sledila izvedenskemu mnenju in ugotovila, da je naročnik izbranemu ponudniku v tem segmentu upravičeno dodelil višjo oceno.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (XI. točka) tudi navaja, da naročnik pri merilu "lopute dimnih plinov" izbranemu ponudniku ne bi smel dodeliti 15 točk, njemu pa le 10. V zvezi s temi vlagateljevimi očitki izvedenec navaja, da po ponovnem pregledu dokumentacije, seznanitvijo z izkušnjami, ki jih imajo na bloku 5 TE â?? z vgrajeno enokrilno loputo, ki jih je že pridobil naročnik in ki kažejo, da by-pass loputa (dvosmerna - enokrilna loputa) zagotavlja zanesljivejše tesnjenje na vstopu v napravo tudi po daljšem času obratovanja, ker v nasprotju s segmentnimi loputami ni podvržena deformacijam, ostaja pri ugotovitvi, da je dodelitev ocene izbranemu ponudniku "zelo dobro" upravičena. Izvedenec je v mnenju iz junija 2003 zapisal, da je v razpisni dokumentaciji je v točki 4.17.1: Strojno tehnološke naprave (podtočka 05: Zaporne lopute) v pogojih naročnika zapisano: "Zaporne lopute so dvojne lopute in zagotavljajo ... ustrezno tesnjenje za varno vzdrževanje razžveplalne naprave pri obratovanju s pretokom dimnih plinov po obvodu za vse obratovalne pogoje." (str. 51). Izvedenec je zapisal, da težko ocenjuje, pri kakšnih obratovalnih pogojih bi tehnična rešitev z eno dvosmerno - enokrilno loputo (by-pass loputo) lahko povzročala težave pri obratovanju kotla. Dejstvo je, je navedel izvedenec, da razpisna dokumentacija navaja dvojne lopute, bistvo zahtevanega pa je ustrezno tesnjenje. Izbrani ponudnik je v podatkovnih listah navedel podatek o netesnosti dvosmerne - enokrilne by-pass lopute s tesnilnim zrakom 0 %, kar ustreza zahtevanim pogojem. Prav tako je vlagatelj v podatkovnih listah za ponujene tri segmentne lopute, ki so vse opremljene s sistemi tesnilnega zraka, navedel podatek o zagotovljeni stopnji netesnosti 0%. Glavna pomanjkljivost segmentnih loput je, da so po določenem času obratovanja podvržene deformacijam, kar ima za posledico določeno stopnjo netesnosti. Za loputo, ki je vgrajena na vstopu v napravo, je tesnost še posebej pomembna, kajti pri obratovanju skozi by-pass kanal vroči dimni plini nikakor ne smejo prodreti v napravo, kjer potekajo vzdrževalna dela (varnostni vidik). Deformirane segmente lopute je zato potrebno redno pregledovati in popravljati, kar je povezano z visokimi stroški.
Državna revizijska komisija je sledila mnenju izvedenca in ugotovila, da je v tem delu dodelitev ocene "zelo dobro" izbranemu ponudniku upravičena.
V zvezi z vlagateljevimi očitki o ocenjevanju ponudb na podlagi merila "mešala v pralniku" (XII. točka zahtevka za revizijo) izvedenec navaja, da ostaja pri svojih ugotovitvah, ki jih je zapisal v svojem mnenju iz junija 2003. Takrat je izvedenec zapisal, da v razpisni dokumentaciji način in izvedba mešal v pralniku niso posebej definirani. Situacija je tu podobna kot v primeru priprave sveže suspenzije. Vlagatelj je v svoji ponudbi predvidel klasično in uveljavljeno tehnično rešitev mešanja suspenzije v pralniku s tremi manjšimi mešali. Izbrani ponudnik se je odločil za vgradnjo mešal večjih dimenzij, ki so v svoji zasnovi kombinirana in omogočajo dovod oksidacijskega zraka direktno v cono propelerja. Zaradi zahtev po doseganju vse višjih stopenj oksidacije kalcijevega sulfita v kalcijev sulfat (sadro) v zbiralniku pralnika so nekateri nosilci tehnologij razžveplanja razvili mešala, ki omogočajo dovod oksidacijskega zraka neposredno v cono mešala, kjer je učinek mešanja največji. S tem je dosežena tudi učinkovitejša izraba oksidacijskega zraka za oksidacijo sulfita v sulfat. Omenjena tehnična rešitev je sodobnejša in je plod razvoja v obdobju, ko so se zahteve za uporabo sadre v koristne namene stopnjevale. Izvedenec vztraja pri stališču, da je omenjena tehnična rešitev sodobnejša.
Državna revizijska komisija sledi izvedencu in ugotavlja, da je izvedba mešal v pralniku pri izbranem ponudniku upravičeno ocenjena z oceno 15 točk in da je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.
Tudi v zvezi z vlagateljevimi očitki o ocenjevanju ponudb na podlagi merila "osebno dvigalo" (XIII. točka zahtevka za revizijo) se izvedenec sklicuje na svoje mnenje iz junija 2003, kjer je zapisal, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel kombinirano osebno/tovorno dvigalo (lift) dimenzij ca 1,5 m x 1,8 m. Izbrani ponudnik je v ponudbo vključil osebno/tovorno dvigalo s kabino dimenzij 1,8 m x 2,6 m. Velikost kabine dvigala ni nepomembna, posebno v času izvajanja remontov, ko se dvigalo uporablja za transport opreme. Večja kabina dvigala po oceni izvedenca pomeni višji standard, predvsem pa olajšuje delo v času remontov (večja uporabnost dvigala).
V zvezi z obravnavano navedbo pa izvedenec še dodaja, da je izbrani ponudnik ponudil kombinirano osebno/tovorno dvigalo (lift) s kabino (1,8 x 2,6 m, višina 2,3 m), ki je občutno večja od kabine vlagatelja (1,5 x 1,8, višina 2,1 m). Predvsem v času izvajanja remontov, sicer pa po potrebi, se dvigalo uporablja za transport opreme. Z dvigalom se transportirajo predvsem manjše črpalke, elektro motorji, elektro oprema in oprema vodenja, pomožna oprema pri tračnih filtrih, hidrocikloni in pripadajoča oprema sistema odvodnjavanja (manjših dimenzij), pomožna oprema in manjši pogoni regenerativnega grelnika, pogoni loput. Velikost kabine dvigala ni nepomembna, posebno v času izvajanja remontov, ko se dvigalo uporablja za transport opreme. Večja kabina dvigala po oceni izvedenca pomeni višji standard, predvsem pa olajšuje delo v času remontov (večja uporabnost dvigala). Dostopnost z osebnim / tovornim dvigalom pokriva večji del ključne opreme.
Ob upoštevanju navedenega izvedenskega mnenja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zaradi večje uporabnosti dvigala dodelitev večjega števila točk (15 točk) izbranemu ponudniku na podlagi merila "osebno dvigalo" upravičena, zahtevek za revizijo pa je v tem delu neutemeljen.
V zvezi z vlagateljevimi očitki o ocenjevanju ponudb na podlagi merila "razlika v stroških gradbenih del" (XIV. točka zahtevka za revizijo) je Državna revizijska komisija od naročnika v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN pridobila izračun ocene stroškov gradbenih del, ki ga je v postopku ocenjevanja ponudb izdelalo podjetje â??.. Izvedenec na osnovi vpogleda v izdelano oceno stroškov gradbenih del ugotavlja, da je vrednost gradbenih del, ki jih mora v primeru posameznega ponudnika pokriti naročnik, v primeru vlagatelja vsaj za 100.000 EURO večja kot za izbranega ponudnika. Ocena je po presoji izvedenca izdelana z zadostno natančnostjo, tako da lahko izvedenec potrdi, da je razlika med gradbenimi stroški za oba ponudnika večja od 100.000 EURO. Te ocene ne morejo spremeniti niti dejstva, ki so vezana na procent rezerve, eskalacijske faktorje cen in podobno. Večji del razlike v stroških za izvedbo gradbenih del, ki niso predmet ponudbe in jih mora izvesti naročnik, se pojavlja na račun občutno večje komandne zgradbe vlagatelja. S tehnično rešitvijo vlagatelja je predvideno, da bo v omenjenem objektu armiranobetonske izvedbe, poleg komandnega prostora, opreme vodenja in elektro opreme nameščen tudi del procesne opreme, kar narekuje izvedbo objekta ustrezno večjih dimenzij. Ob upoštevanju navedenega izvedenec meni, da je naročnik korektno uporabil v razpisni dokumentaciji navedeno merilo za razliko v stroških gradbenih del. Izvedba podrobnejšega vrednotenja gradbenih stroškov, ki ga zahteva vlagatelj, bi bila mogoča na osnovi projektne dokumentacije gradbene rešitve za oba ponudnika, ki bi bila izdelana na nivoju idejnega projekta, pri čemer bi izdelava idejnega projekta morala vsebovati izdelavo konstrukcijske gradbene rešitve, statično presojo konstrukcij, izdelavo gradbenih dispozicij, izdelavo popisa gradbenih elementov in del ter izdelavo same kalkulacije, vsekakor pa bi izdelava navedene dokumentacije presegala potrebni obseg del za izdelavo ocene, ali je razlika v gradbenih delih večja od meje, ki jo predvideva razpisna dokumentacija.
Na osnovi izdelanih ocen je po mnenju izvedenca možno dovolj zanesljivo trditi, da je razlika večja od 100.000 EURO, kot je upoštevano v evaluaciji naročnika in da izdelava podrobne projektne dokumentacije za gradbeno rešitev obeh ponudnikov ni smiselna in za samo evaluacijo ni potrebna.
Državna revizijska komisija sledi izvedencu in ugotavlja, da je naročnik merilo za razliko v stroških gradbenih del uporabil v skladu z določili razpisne dokumentacije.
Na podlagi preučitve celotne dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila ter ob upoštevanju izvedenskega mnenja Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji, in na način, kot so bila opisana in ovrednotena.
Glede očitkov iz XV. točke zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj opozarja na sodelovanje izdelovalca razpisne dokumentacije z izbranim ponudnikom, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v predmetnem zahtevku za revizijo svojih navedb ni konkretiziral niti ni za njih predložil dokazov. Ker Državna revizijska komisija iz vlagateljevih revizijskih navedb in celotne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni mogla ugotoviti niti posrednega niti neposrednega sodelovanja med izdelovalcem razpisne dokumentacije in izbranim ponudnikom, tudi ni mogla ugotavljati, kako bi lahko to sodelovanje vplivalo na zakonitost postopka z vidika pravil javnega naročanja. Vlagateljev zahtevek za revizijo je bilo zato treba v tem delu zavrniti kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Vlagatelj je po končanem revizijskem postopku pred naročnikom na Državno revizijsko komisijo naslovil dve vlogi (obe z dne 11.9.2003), v katerih odgovarja na nekatere trditve naročnika, poleg tega pa navaja tudi nova dejstva in dokaze. Vlagateljevih navedb, kolikor jih gre šteti kot dopolnitev zahtevka, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Državna revizijska komisija ponavlja, da tvorijo podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, kot to določajo 13. do 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in se njegova utemeljenost presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). Če vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih zahtevkov, saj s temi zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev. Nasprotno tolmačenje bi pomenilo, da je predhodno odločanje naročnika o revizijskem zahtevku le nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Navedenega ne more spremeniti niti dejstvo, ki ga v vlogi navaja vlagatelj, češ da se je z listino, ki jo prilaga kot dokaz, seznanil šele ob pisanju vloge z dne 11.9.2003, zaradi česar ne more biti prekludiran z navedbami in predložitvijo dokaza. Rok za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN je prekluzivne narave in je vezan na dan prejema odločitve o dodelitvi naročila, ne pa na subjektivne okoliščine, ki lahko kasneje nastanejo pri ponudniku.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi s tem revizijskim postopkom, bo Državna revizijska komisija odločila s posebnim sklepom.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado oziroma nadzorni organ naročnika. Opozoriti velja, da je nepredložitev poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v skladu s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN prekršek.
Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj v poročilu o izvedbi predmetnega postopka oddaje javnega naročila še posebej natančno navede tudi pogodbeno ceno, določeno v pogodbi o izvedbi javnega naročila, ter način njene določitve. Pri tem Državna revizijska komisija naročnika opozarja na njegove navedbe iz predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN (dokument z dne 19.5.2003), da se bo ponudbena cena izbranega ponudnika povečala za 11.000.000 SIT za vsak mesec zamude pri pričetku izvajanja del, in na ugotovitev Državne revizijske komisije, da v skladu z dikcijo točke 5 na strani 19 razpisne dokumentacije do povečanja pogodbene cene pojmovno sploh ne more (oz. ne sme) priti. Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da predvideva 130. člen ZJN-1 v primeru, ko je pogodba sklenjena v nasprotju z odločitvijo organa, pristojnega za revizijo postopkov javnih naročil (šesta alinea 130. člena ZJN-1), oz. ko je naročilo oddano po drugih pogojih, ki jih določa ZJN-1 (tretja alinea 130. člena ZJN-1), ničnost takšne pogodbe.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??.