018-193/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/2002, 14/2003; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo semaforske in svetlobne opreme ter rezervnih delov za vzdrževanje prometne signalizacije in javne razsvetljave po sklopih in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Razveljavi se odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, št. DM/853, z dne 21.08.2003.
2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.05.2003 sprejel sklep, št. 10/03, o pričetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo semaforske in svetlobne opreme ter rezervnih delov za vzdrževanje prometne signalizacije in javne razsvetljave. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za predmetno javno naročilo, v točki 3b objave pa je navedel, da je predvidena oddaja javnega naročila po sklopih in sicer: 1. dobava kablov, 2. dobava svetilk, 3. dobava semaforske opreme, 4. dobava sijalk. Naročnik je prejel trinajst ponudb glede katerih je ugotovil, da so bile vse pravočasne. S sklepom o izbiri najugodnejših ponudnikov, z dne 11.07.2003, je naročnik vse ponudnike obvestil o izboru najugodnejših ponudnikov po posameznih sklopih, za sklop št. 2. in sklop št. 4. kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, št. 0078/HS-SM, z dne 24.07.2003, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval podrobno obrazložitev skupnih cen, kar mu je naročnik v prilogi dopisom, št. DM/747, z dne 28.07.2003, tudi posredoval.

Vlagatelj je z dopisom, št. 0082/HS-SM, z dne 30.07.2003, prosil naročnika, da mu omogoči vpogled v ponudbe izbranih ponudnikov, kar pa je naročnik z dopisom, št. DM/779, z dne 04.08.2003, zavrnil. Nadalje je vlagatelj z dopisom, št. 0084/HS-SM, z dne 06.08.2003, naročnika prosil za vpogled samo v del dokumentacije ponudnikov, ki se nanaša na potrjene reference njihovih dobav razpisanega blaga, saj utemeljeno sumi, da so vrednosti nekaterih referenc izbranih ponudnikov neresnične.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, št. 0085/HS-SM, z dne 08.08.2003. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v dele dokumentacije, to je v reference izbranih ponudnikov za posamezne sklope, in ob pregledu je vlagatelj ugotovil, da so reference izbranega ponudnika za sklop št. 2 in sklop št. 4, po vlagateljevem mnenju neresnične. Vlagatelj navaja, da so vse reference izbranega ponudnika v obliki fotokopije ter opremljene samo z originalnim žigom ponudnika in ne izdajatelja referenc. Poleg tega na osnovi finančnih podatkov iz referenc ter običajnih prodajnih cen blaga navedenega v referenčnih listah vlagatelj še ugotavlja, da gre za količine, ki so nekaj desetkrat višje od količin, ki so se do sedaj potrebovale v javni razsvetljavi Republike Slovenije. Vlagatelj še meni, da je naročnik previsoko vrednotil reference v sami razpisni dokumentaciji, kar je posledično pripeljalo do diskriminatornega razvrščanja ponudb.
Zaradi zgoraj navedenega vlagatelj naročniku predlaga detajlno preveritev referenc izbranega ponudnika in v primeru ugotovitve podaje neresničnih podatkov razveljavitev razpisa.

Naročnik je z dokumentom, št. DM/853, z dne 21.08.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je ponovno preveril pravilnost postopka in dodaja, da je pri ponovnem pregledu ugotovil, da je bil postopek izveden v skladu z določili ZJN-1 in javnim razpisom objavljenim v Uradnem listu RS.
Naročnik je vlagatelja še pozval, da v roku treh dni od prejema njegove odločitve o zahtevku za revizijo pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z izjavo o nadaljevanju postopka, št. 0087/HS-SM, z dne 25.08.2003, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, sporočil naročniku, da vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, št. DM-909, z dne 02.09.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo vlagatelja s spisovno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je naročnika dne 08.09.2003 pozvala, da ji dostavi manjkajočo dokumentacijo, kar je naročnik storil istega dne po telefaksu in dne 11.09.2003 po pošti.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo, št. DM/853, z dne 21.08.2003, ni obrazložil. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Uvodoma gre izpostaviti formalno razlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz subsidiarne uporabe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03; v nadaljevanju: ZPP) v postopku revizije (arg. petega odstavka 3. člena ZRPJN). Tako kot predstavlja v pravdnem postopku pravovarstveni zahtevek tožba, predstavlja v postopku revizije oddaje javnega naročila pravovarstveni zahtevek, zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, odločitev o zahtevku za revizijo, pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP), vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, ni mogoče slediti. Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme šele in le na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z zahtevkom za revizijo, ki je zgolj navedel, da se ne strinja z navedbami vlagatelja in da ponovno potrjuje svojo odločitev, pri čemer pa se ni opredelil do vlagateljevih navedb, ne bi potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je pač od vlagatelja odvisno ali bo nadaljeval postopek. ZRPJN v 16. členu določa, da mora naročnik po preverjanju odločiti o zahtevku za revizijo. V drugem odstavku 16. člena ZRPJN pa je določeno, da naročnik zavrne zahtevek za revizijo v kolikor ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. Iz navedenih pravnih pravil izhaja, da mora naročnik preveriti in presoditi navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo in zavzeti do njih stališče. Prav tako pa je bistveno, da je mogoče presojati zakonitost odločitve naročnika le glede na dejstva in dokaze navedene v njegovi odločitvi in dejstva in dokaze, katere v svojem zahtevku navede vlagatelj. Naročnik ni obrazložil svoje odločitve o revizijskem zahtevku, niti se ni opredelil do navedb, ki jih je navajal vlagatelj.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, št. DM/853, z dne 21.08.2003, in odstopa predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??

Natisni stran