018-191/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo vodovodnega cevovoda ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??.. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??.

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo vodovodnega cevovoda, katerega javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod številko objave Ob-â??..

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.05.2003 sprejel sklep, št. 35205-014/2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo vodovodnega cevovoda. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne â??. v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??. ter Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod številko objave Ob-â??., objavil popravek javnega razpisa, s katerim je podaljšal rok za oddajo ponudb na 18.07.2003. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 35205-014/2003, z dne 25.07.2003, vse ponudnike obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila oddal ponudniku â??. (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 04.08.2003 od naročnika na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik je izdal pojasnilo k obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 35205-014/2003, z dne 05.08.2003, v katerem je pojasnil, da je skladno z načelom ekonomičnosti postopka ponudnikom posredoval obvestilo o oddaji javnega naročila, ki je vsebovalo obrazložitev z vsemi podatki, kot so zahtevani z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 14.08.2003, v katerem navaja, da je naročnik v zapisniku o javnem odpiranju ponudb navedel, da je njegova ponudba popolna in najugodnejša, kasneje pa jo je izločil iz postopka zaradi manjkajoče oziroma neustrezne izjave banke o bančnih garancijah, saj le-te nista zavezujoči oziroma ne zagotavljata, da ju bo banka izdala brez zadržkov. Vlagatelj navaja, da ta zahteva v razpisni dokumentaciji naročnika ni bila podana ter da je v prejšnjih postopkih oddaj javnih naročil naročnik identične izjave bank upošteval. Vlagatelj je pridobil obrazložitev banke (NKBM), v katerem le-ta navaja, da izdaja dva tipa izjav, ki pa sta po vsebini in pomenu identični in nista zavezujoči oziroma brez klavzule "brez zadržkov". Banka je še navedla, da v predmetnem postopku nobenemu od ponudnikov ni izdala izjave, ki bi bila zavezujoča.
Vlagatelj navaja, da je naročnik zakon kršil tudi s tem, ko ni izdal obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, skladno z 79. členom ZJN-1, ter da je v dokumentu navedel tudi napačen pravni pouk, s tem pa posegel njegovo v pravno varnost.
Tudi izdano pojasnilo k obvestilu o oddaji javnega naročila ima, po mnenju vlagatelja, poleg omenjene napake v zvezi s pravnim poukom in razlik v ugotovitvah v zapisniku o javnem odpiranju ponudb in v obvestilu o oddaji javnega naročila, še naslednje napake v zvezi s ponudbami drugih ponudnikov:
- izbrani ponudnik ni overil vseh strani (parafiral) obrazca št. 11 - vzorec pogodbe in je zaradi tega njegova ponudba nepopolna (pravilno: nepravilna), naročnik pa ga je kljub temu izbral kot najugodnejšega ponudnika,
- ponudba ponudnika â??.., je bila v zapisniku o javnem odpiranju ponudb označena kot nepravilna zaradi manjkajoče dokumentacije (zap. št. 6., 7. 10. iz obrazca 25), v obvestilu o oddaji javnega naročila pa je bila označena kot zadostna, saj je priložil potrdilo o vpisu v seznam zaintereseranih izvajalcev gradenj za javna naročila za točke 6., 7. in 8. iz 3. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Vlagatelj navaja, da so naknadne spremembe ponudb prepovedane, dovoljena so le morebitna pojasnila ponudb (prvi odstavek 54. člena ZJN-1 v povezavi s četrtim odstavkom 55. člena ZJN-1).
Vlagatelj predlaga naročniku, da zaradi navedenih pomanjkljivosti izloči ponudbo izbranega ponudnika ter ponudnika â??.., ter da ugotovi, da je vlagateljeva ponudba pravilna in ga kot najugodnejšega ponudnika izbere in mu odda predmetno javno naročilo. Vlagatelj v nasprotnem primeru predlaga naročniku, da le-ta ugotovi, da ima v skladu z določilom tretjega odstavka 76. člena ZJN-1 možnost oddaje naročila po postopku s pogajanji (čeprav meni, da njegova ponudba ni nepravilna), oziroma zaradi ugotovljenih kršitev razveljavi v celoti predmetni postopek oddaje javnega naročila.

Naročnik je s sklepom, št. 35205-014/2003, z dne 25.08.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v zapisniku o javnem odpiranju ponudb ugotovil, da ponudba ponudnika â??.., ne vsebuje zahtevanih dokazil pod zaporedno št. 6., 7. in 10. iz obrazca za ocenjevanje usposobljenosti in sposobnosti ter da je v ponudbi izbranega ponudnika predložen vzorec pogodbe parafiran samo na zadnji strani.
V zvezi z očitanimi kršitvami, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, pa naročnik odgovarja, da je ponudnik â??.., priložil potrdilo o vpisu v seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj za javna naročila, ki na podlagi 92. člena ZJN-1 nadomešča dokazila iz 1., 2., 3. in 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1. Za vlagateljevo ponudbo naročnik navaja, da ni predložil zahtevani izjavi banke, s katerima bi le-ta izjavila, da bo vlagatelj brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi (dokazil skladno z 20. in 21. točko 3. člena, drugo in tretjo alineo 13. točke 8. člena ter tretjim odstavkom 13. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), ampak izjavi, v katerih banka navaja, da bo v primeru sklenitve pogodbe z naročnikom predlagala organom odločanja v banki odobritev izdaje bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi. Zahtevani izjavi banke za navedeni garanciji sta bili navedeni na obrazcu 20 in 20a razpisne dokumentacije.
Vlagateljeva ponudba torej ni bila oddana v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in je bila v skladu z drugim odstavkom 76. členom ZJN-1 zavrnjena kot nepravilna. Naročnik zavrača tudi navajanje, da je take izjave banke v prejšnjih postopkih štel za ustrezne. Za izbranega ponudnika naročnik navaja, da je parafiral samo zadnjo stran vzorca pogodbe, vendar to ni tako bistvena pomanjkljivost ponudbe, da bi bilo potrebno zaradi nje ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka kot nepravilno.
V zvezi z očitkom, da je bilo zaradi nepravilnega pravnega pouka kršeno načelo pravnega varstva, naročnik navaja, da je imel vlagatelj vse možnosti iz ZJN-1 in ZRPJN, ki jih je tudi izkoristil. Zaradi ekonomičnosti in hitrosti postopka pa je že v obvestilu o oddaji javnega naročila pojasnil odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma navedel vse podatke, kot so zahtevani v drugem odstavku 79. člena ZJN-1.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 28.08.2003, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom (brez datuma), odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji, ki jo je-ta prejela dne 02.09.2003.


Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj naročniku v zahtevku za revizijo očita, da je le-ta kršil tako 78. kot tudi 79. člen ZJN-1 in s tem tudi načelo pravnega varstva. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 v 78. členu (Poročilo o oddaji naročila) v prvem odstavku določa, da mora naročnik sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, v drugem odstavku istega člena pa določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila". Glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-1 posreduje naročnik ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ne pa celotnega poročila, ki ga mora izdelati v skladu z obligatornimi zahtevami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Vsebine in oblike obvestila o oddaji javnega naročila zakon ne predpisuje, določitev le-te je torej prepuščena presoji naročnika. V predmetnem postopku je naročnik ponudnike o izbiri najugodnejšega ponudnika obvestil z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 35205-014/2003, z dne 25.07.2003, v katerem je izčrpno pojasnil svojo odločitev o oddaji javnega naročila ter podal pravni pouk, s katerim je ponudnike napotil na vložitev revizijskega zahtevka. Pri tem je naročnik napačno navedel, da lahko revizijski zahtevek ponudnik vloži v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka obvestila o oddaji javnega naročila. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena določa, da je ta rok 10 dni po prejemu odločitve o dodelitvi naročila.

Državna revizijska komisija opozarja, da mora, ne glede na podatke, ki jih je naročnik že navedel v obvestilu o oddaji javnega naročila, na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, naročnik poslati le-temu tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročnika (prvi odstavek 79. člena ZJN-1). Naročnik je bil torej dolžan vlagatelju na njegovo zahtevo izdati obrazloženo obvestilo, kot je strukturirano v drugem odstavku 79. člena ZJN-1.

ZJN-1 za obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1) in za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 79. člena ZJN-1) ne določa pravnega pouka kot (obvezne) sestavine teh dveh dokumentov. Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil normira ZRPJN, ki med drugim v prvem odstavku 12. člena določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen." To določbo ZRPJN pa dopolnjuje določba prvega odstavka 79. člena ZJN-1, kjer je določeno, da tudi "od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijoâ??". Poudariti pa je potrebno, da prejem obrazloženega obvestila (prvi odstavek 79. člena ZJN-1) ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, ampak lahko ponudnik, ki ni izbran, skladno z 12. členom ZRPJN, vloži zahtevek za revizijo v desetih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila. Ko namreč ponudnik prejme obvestilo o oddaji naročila, že lahko ugotovi, da so njegove pravice kršene in lahko za zavarovanje svojih interesov vloži zahtevek za revizijo, lahko pa zahteva obrazloženo obvestilo in šele nato vloži zahtevek za revizijo. Ugotoviti je potrebno, da vlagatelj za pravno varstvo v tem postopku ni bil prikrajšan, ne glede na to, da ga naročnik ni opozoril (čeprav tega zakon od njega tudi ne zahteva) na možnost obrazloženega obvestila, ki ga ponudnikom zagotavlja 79. člen ZJN-1 in mu je podal napačen rok za vložitev zahtevka za revizijo, saj vlagatelj očitno pozna določbe tako 79. člena ZJN-1 kot tudi ustrezne določbe ZRPJN, ker je v skladu z njimi tudi postopal.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavlja, da je kar nekaj vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo utemeljenih na dejstvu, da se naročnikove ugotovitve iz samega javnega odpiranja ponudb, ki jih je le-ta navedel v zapisniku o javnem odpiranju, ne ujemajo z ugotovitvami iz pregleda in ocenjevanja ponudb, ki jih je naročnik navedel v obvestilu o oddaji javnega naročila. Pri tem je potrebno ugotoviti, da se na javnem odpiranju ponudb, v skladu z določilom 74. člena ZJN-l, določili Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01) ne ugotavlja pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti ponudb, temveč je temu namenjena faza pregleda in ocenjevanja ponudb. Skladno s 73. členom ZJN-1 je namreč namen javnega odpiranja ponudb ta, da naročnik ugotovi, katere ponudbe so prispele pravočasno in kateri so bistveni elementi teh ponudb. Glede vsebine zapisnika o odpiranju ponudb je namreč potrebno ugotoviti, da le-ta ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna. Na javnem odpiranju se ugotovijo in v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpišejo le osnovni podatki, ki jih določa 74. člen ZJN-1, lahko pa tudi drugi, ki so pomembni za medsebojno primerjanje ponudb ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja le del njihovih podatkov, s čimer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. Na javnem odpiranju se torej v zvezi s predloženimi dokumenti ugotavlja le, ali so določeni dokumenti v ponudbi predloženi ali ne, ne pa tudi preverja, ali so predloženi dokumenti skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Tako se lahko šele pri natančnejšem pregledu in ocenjevanju ponudb izkaže, da predloženi dokumenti niso skladni z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Glede na to, da se pomanjkljivosti predloženih dokumentov lahko izkažejo šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ki sledi fazi javnega odpiranja, velja ugotoviti, da zapisnik o odpiranju ponudb ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik pa šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb med drugim ugotavlja tudi vsebinsko pravilnost posameznih ponudb.

Glede na ugotovljeno je Državna revizijska komisija ugotavljala utemeljenost vlagateljevih navedb v zvezi z (ne)pravilnostjo podanih ponudb ponudnikov in sicer po opravljenem pregledu in ocenjevanju le-teh in pri tem ugotovila naslednje.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je bila njegova ponudba pravilna ter da je naročnikova odločitev, da predloženi izjavi banke o bančni garanciji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in bančni garanciji za odpravo napak v garancijski dobi, nista v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije, nepravilna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, v 3. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, med drugimi zahtevami za pravilnost ponudbe zahteval v 20. točki tudi: "izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti in jo predložil, če jo bo naročnik ob sklenitvi pogodbe zahetval." ter v 21. točki: "izjavo banke, da bo dobil garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v višini 10% pogodbene vrednosti in jo bo predložil, če jo bo naročnik ob sklenitvi zahteval." V 8. členu navodil ponudnikom v točki 13. ponovi isto zahtevo tudi med pogoji za priznanje sposobnosti in usposobljenosti. V 13. členu pa je naročnik določil: "Ponudnik mora predložiti izjavo banke:
- da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti in jo predložil, če jo bo naročnik ob sklenitvi pogodbe zahteval
- da bo dobil garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v višini 10% pogodbene vrednosti in jo bo predložil, če jo bo naročnik ob sklenitvi zahteval."
V obrazcu 20 (Izjava o izdaji garancije za odpravo napak v garancijski dobi), ki jo je naročnik priložil v razpisni dokumentaciji, je naslednje besedilo zahtevane izjave banke: "da bo naročnik garancije v naši banki brez zadržkov dobil garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v višini 10% pogodbene vrednosti in jo bo predložil, če jo bo naročnik od sklenitvi pogodbe zahteval." V obrazcu 20a (Izjava o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti), pa je zahteval naslednje besedilo za izjavo banke: "da bo naročnik garancije v naši banki brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti in jo bo predložil, če jo bo naročnik od sklenitvi pogodbe zahteval."

Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil izjavo banke â??.., z dne 15.07.2003, s katero le-ta izjavlja: "da bomo organom odločanja predlagali v odobritev izdajo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke, če jo bo naročnik ob sklenitvi zahteval." Izjavo z enakim tekstom je banka dala tudi za bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v ponudbi vlagatelja podani izjavi banke nista podani "brez zadržkov", kakor je to naročnik v zgoraj citiranih določilih razpisne dokumentacije zahteval. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno postopanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik ravnal v skladu z določili razpisne dokumentacije in drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ko je štel vlagateljevo ponudbo za nepravilno in jo zaradi tega izločil iz nadaljnjega postopka.

Državna revizijska komisija pa je v smislu vlagateljeve navedbe, s katero je povzel obrazložitev â??., da so bile vse izjave, izdane ponudnikom, identične in torej neobvezujoče, vpogledala tudi v ponudbe drugih ponudnikov in preverila pravilnost njihovih ponudb. Ob tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da so tudi ponudniki â??.., in izbrani ponudnik, v svoje ponudbe podali izjave banke â??.., s smiselno enakimi izjavami, kot jih je predložil v svoji ponudbi vlagatelj, saj je izdaja bančnih garancij pogojena s "poslovno politiko banke". Ugotoviti pa je potrebno, da naročnik za te ponudnike ni ugotovil, da niso podane "brez zadržkov", kakor je to zahteval v zgoraj citiranih določilih razpisne dokumentacije. Naročnik bi moral tudi za te ponudnike ugotoviti podobno pomanjkljivost, kot je to ugotovil za vlagatelja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem kršil temeljno načelo javnega naročanja načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je namreč določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja." Naročnik je s tem, ko je ponudbo vlagatelja izločil zaradi ugotovljene pomanjkljivosti iz nadaljnjega postopka, druge ponudnike, ki pa so imeli v svoji ponudbi isto pomanjkljivost, torej v ponudbah priložene izjave banke niso bile podane "brez zadržkov", pa iz tega razloga ni izločil, torej jih je kljub temu, da so nepravilne, obravnaval kot pravilne, le-te postavil v privilegiran položaj oziroma je vlagatelja obravnaval neenakopravno. Načelo enakopravnosti ponudnikov namreč med drugim zagotavlja, da bodo enako spoštovane pravice in obveznosti vseh udeleženih strank, torej da bodo vsi ponudniki ob enakih pogojih imeli enake možnosti.

Državna revizijska komisija je presojala tudi navedbo vlagatelja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika štel za pravilno, čeprav le-ta v ponudbi priloženega vzorca pogodbe ni parafiral na vsaki strani, in pri tem ugotovila, da je naročnik v 3. členu navodil ponudnikom zahteval, da ponudniki za pravilnost svoje ponudbe med drugim predložijo tudi parafiran vzorec pogodbe (obrazec 11), v 15. členu pa, da mora ponudnik izpolniti priloženi vzorec pogodbe in ga parafirati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi res priložil vzorec pogodbe, ki je podpisan in žigosan na zadnji strani, ni pa parafirana vsaka stran pogodbe. Vsi ostali ponudniki so priložene vzorce pogodbe izpolnili, podpisali in parafirali vsako stran.

Odredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99, v nadaljevanju: Odredba) v četrtem odstavku 9. člena določa, da mora ponudnik pogodbo izpolniti, parafirati vsako stran pogodbe posebej in pogodbo podpisati. Glede na to, da je parafiranje opremljanje s parafo, ki je podpis s samo začetno črko ali znakom, s katero se potrjuje soglasje glede formulacije vsebine (povzeto po Pravnem terminološkem slovarju) ter na navedeno določilo Odredbe in upoštevaje, da ponudnik ni izpolnil vseh zahtev naročnika v zvezi s pogodbo (saj ni opravil dveh zahtev, to je podpis in parafiranje, ampak le podpis) je potrebno ugotoviti, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ocenil, da je vzorec pogodbe ustrezno parafiran skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Kakor je bilo navedeno že zgoraj je pravilna ponudba le tista ponudba, ki v celoti izpolnjuje vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik bi moral ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in jo skladno z drugim odstavkom 76. členom ZJN-1 zavrniti. Zavrnitev nepravilne ponudbe je naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, v nasprotnem primeru je namreč praktično nemogoče zagotoviti spoštovanje načela enakopravnosti med ponudniki.

Državna revizijska komisija je presojala tudi navedbo vlagatelja, da je ponudba ponudnika â??.., nepravilna iz razloga, ker le-ta ni priložil vseh dokazil iz 42. člena ZJN-1. Naročnik je v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 35205-014/2003, z dne 25.07.2003, navedel, da je ponudnik priložil potrdilo o vpisu v seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj za javna naročila za točke 6., 7. in 8. iz 3. člena navodil ponudnikov ter da priloženo potrdilo na podlagi 92. člena ZJN-1 nadomešča dokazila iz 1., 2., 3. in 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 v 92. členu (Seznam usposobljenih izvajalcev gradenj) določa, da Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: GZS) in Obrtna zbornica Slovenije na podlagi javnega poziva pripravita seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj, pri čemer morata upoštevati določila tega zakona o izpolnjevanju pogojev, določenih v 1., 2., 3. in 5. točki drugega odstavka 41. člena tega zakona in določila predpisov, ki veljajo za graditev objektov v Republiki Sloveniji. Na navedeni seznam se lahko vpišejo, ob izpolnjevanju enakih pogojev, tudi izvajalci iz drugih držav, če ima o tem Republika Slovenija sklenjen poseben sporazum. Če zbornica na kakršen koli način ugotovi, da na seznam vpisani izvajalec ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev, ga mora najkasneje v osmih dneh od te ugotovitve pisno pozvati, da ponovno dokaže izpolnjevanje pogojev (prvi odstavek 92. člena). V nadaljevanju istega člena ZJN-1 določa, da izvajalec, ki je vpisan v seznamu, lahko za vsako naročilo, v katerem sodeluje, predloži potrdilo o vpisu v seznam, da takšno potrdilo o vpisu velja eno leto in da je uradna listina (drugi odstavek 92. člena).

Katere pogoje mora izpolnjevati ponudnik (in izpolnjevanje katerih pogojev mora obvezno preveriti naročnik), ZJN-1 določa v drugem odstavku 41. člena (Obvezni pogoji). Med tam navedenimi obveznimi pogoji so v zvezi z določbo 92. člena ZJN-1 relevantni naslednji štirje:
- da je ponudnik registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež (1. točka drugega odstavka 41. člena),
- da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe (2. točka drugega odstavka 41. člena),
- da mu v zadnjih petih letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila (3. točka drugega odstavka 41. člena) in
- da ima veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom (5. točka drugega odstavka 41. člena).
V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZJN-1 se izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 41. člena dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.

Posamezne vrste listinskih dokazov, s katerimi ponudniki dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 41. člena, so prepisane v 42. členu ZJN-1 (Dokazovanje izpolnjevanja pogojev). Navedeni člen v drugem odstavku določa, da za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi, obenem pa za vsak posamezen pogoj iz drugega odstavka 41. člena opredeljuje tudi vrsto listine, s katero se dokazuje izpolnjevanje določenega pogoja. Kar zadeva za interpretacijo pravil iz 92. člena relevantne štiri pogoje (1., 2., 3. in 5. točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1), je v 42. členu določeno, da se pogoji iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 41. člena dokazujejo z izpiskom iz sodne ali druge evidence, pogoj iz 5. točke drugega odstavka 41. člena pa s potrdilom, ki ga izda pristojni organ, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti. V istem členu je v četrtem odstavku tudi določeno, da v Republiki Sloveniji izdajajo potrdila iz 1. in 3. točke drugega odstavka 42. člena (gre za pogoje iz 1., 2., 3. in 5. točke drugega odstavka 41. člena) redna sodišča, davčna uprava ali zbornica. Navedeno pomeni, da lahko izvajalci, ki so vpisani v takšne uradne sezname v državah članicah, v katerih so registrirani, naročniku predložijo potrdila o vpisu v tovrstni seznam kot nadomestni (alternitivni) dokaz o izpolnjevanju določenih pogojev. Ponudnik, ki se odloči za takšen alternativni dokaz o izpolnjevanju določenih pogojev, mora naročniku predložiti potrdilo o vpisu v uradni seznam, ki ga je izdal pristojni organ.

GZS je v javnem pozivu za vpis v seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 94/2002, navedla, da bo vpis v seznam opravila samo ob predložitvi zahtevanih pisnih dokumentov in izpolnjevanju pogojev iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1, ne pa tudi za izpolnjevanje pogoja iz 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1. GZS je namreč zaradi noveliranega 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01), ki napotuje na rešitve v specialni zakonodaji, pri preverjanju izpolnjevanja pogojev izpustila 5. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika â??.., ki je predložil Potrdilo GZS o vpisu v seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj, z dne 29.11.2002, ki potrjuje, da je vpisan v seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj pri GZS, saj izpolnjuje z ZJN-1 in javnim pozivom za vpis v seznam (Uradni list RS, št. 94/02) predpisane pogoje. Izdano potrdilo torej dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1, zato se Državna revizijska komisija pridružuje mnenju naročnika, da lahko ponudnik izpolnjevanje relevantnih pogojev iz drugega odstavka 41. člena ZJN-l dokazuje tudi s potrdilom, izdanim s strani GZS. Ker je ponudnik â??., v obravnavanem primeru k svoji ponudbi priložil Potrdilo GZS o vpisu v seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj, z dne 29.11.2002, je potrebno šteti, da je ponudnik s tem izpolnil pogoje iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1.

Ni pa mogoče slediti odločitvi naročnika, da se s tem potrdilom izpolnjuje tudi pogoj iz 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 (oziroma iz 10. točke 3. člena, 5. točke 8. člena ter 5. alinee 12. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ker je naročnik v navedenih točkah razpisne dokumentacije izrecno zahteval predložitev odločbe upravne enote oziroma drugega pristojnega organa o dovoljenju za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega razpisa (čeprav se Državna revizijska ni spuščala v pravilnost te zahteve, ker je to v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, tudi pravno formalno prepozno), česar pa ponudnik â??.., ni izpolnil, je potrebno ugotoviti, da je njegova ponudba nepravilna, saj ne izpolnjuje obveznega pogoja iz 41. člena ZJN-1 ter da bi jo bilo potrebno, na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJN-1, kot nepravilno zavrniti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ugotoviti, da so mu po opravljenem pregledu in ocenjevanju prispelih ponudb ostale same nepravilne ponudbe (poleg tistih ponudb, za katere je že sam naročnik pravilno ugotovil, da so nepravilne, je Državna revizijska komisija zaradi zgoraj ugotovljenih pomanjkljivosti ugotovila, da so tudi ponudbe ostalih ponudnikov nepravilne) in posledično niso izpolnjeni pogoji za izbor najugodnejšega ponudnika, določeni v prvem odstavku 76. člena ZJN-1. Postopek oddaje javnega naročila je izredno formalen in strog, ker se le na ta način zagotovi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov oziroma zagotovi spoštovanje enega izmed temeljnih načel javnega naročanja načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Naročnik je v predmetnem postopku v nasprotju z zahtevo po enakopravnosti ponudnikov s svojim ravnanjem ustvaril tak položaj, v katerem je nekatere ponudnike postavil v prednostni položaj.


Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila razpisne dokumentacije in ZJN-1, zato je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija lahko poda naročniku na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavljen, naročnik pa ima le nepravilne ponudbe, lahko naročnik za oddajo predmetnega javnega naročila ponovno izvede odprti postopek ali pa ukrepa v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZJN-1 in na podlagi 20. člena ZJN-1 izvede postopek s pogajanji.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran