018-049/2005 Geodetska uprava RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99,110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za pretvorbo zemljiškokatastrskih načrtov iz arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Eocen d.o.o., Ptujska cesta 184, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.2.2005

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 98-99/04, pod štev. objave Ob-23937/04, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za pretvorbo zemljiškokatastrskih načrtov iz arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko.

Naročnik je s Sklepom o oddaji javnega naročila štev. 90315-14/2004-8 z dne 21.10.2004 in (na zahtevo vlagatelja z dne 31.10.2004) Obrazloženim obvestilom o oddaji naročila štev. 90315-14/2004-11 z dne 3.11.2004 vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju Monolit d.o.o., šmartinska c. 152g, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi zaradi kršitev Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj meni, da je naročnik kršil temeljna načela zagotavljanja konkurence, gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj navaja, da ne more pristati na odločitev naročnika, po kateri ni bilo dovolj, da je za 916.900,00 SIT cenejši, ampak bi moral biti, kot dokazuje v nadaljevanju, za šokantnih 9.374.904,00 SIT cenejši, da bi bil izenačen s prvouvrščenim oz. imel možnost dobiti naročilo. Vlagatelj navaja, da je sestavil projektno ekipo, katera je izpolnjevala vse pogoje iz razpisa, kar pomeni, da jo sestavljajo strokovnjaki iz področji geodezije, specialisti sken tehnologije in specialisti, ki obvladajo računalniško obdelavo podatkov, ter da je po definiranju strokovne ekipe podrobneje in proučitvi tehničnih navodil izvedel testni primer, pri čemer mu je bilo po telefonu povedano, da je imel najkvalitetnejše opravljen test, vkljub temu pa je bil izbran ponudnik, ki je imel višjo ponudbeno ceno. V nadaljevanju vlagatelj navaja področja, na katerih je bil po subjektivnem kriteriju slabši od izbranega ponudnika (Reference ekipe - Kvalifikacije vodje projekta in Kvalifikacije sodelujočih strokovnjakov ter Kvalifikacije ponudnika in podizvajalcev). Vlagatelj meni, da je sistem ocenjevanja nastavljen tako, da so izključeni tisti, ki še niso sodelovali z naročnikom na podobnem projektu, saj bi po vlagateljevem izračunu izbrani ponudnik dobil razpis tudi ob predpostavki, da je za 9.374.904,00 SIT dražji oz. bi moral biti vlagatelj kljub odličnosti testa, ki ga je naredila njegova ekipa, za 9.374.904,00 SIT cenejši, da bi se komaj izenačil s prvo uvrščenim ponudnikom, ki je imel v drugem delu zagotovljenih 22 točk prednosti. Ob navedenem je po vlagateljevem prepričanju možno objektivno govoriti o vnaprej določenem scenariju oz. korupciji oz. klientelizmu. Vlagatelj poudarja, da je bil drugem delu ocenjevanja (reference ekipe, kvalifikacija ponudnikov in podizvajalcev in metodološki pristop) ocenjen z 20 točkami, izbrani ponudnik pa s 42 točkami (kar pomeni razliko 22 točk in to kljub enaki če ne boljši kvaliteti opravljenega testa in enakem roku) ter da je v prvem delu (vkljub razliki v ceni 916.900,00 SIT) razlika samo 3 točke. Navedeno po vlagateljevem mnenju pomeni, da bi moral biti po kriterijih kvalitete, roka in cene vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik, vendar je zaradi dodatnih kriterijev v štartu napram izbranemu ponudniku za veliko število točk v zaostanku. V nadaljevanju vlagatelj navaja izračun, iz katerega izhaja, da bi morala njegova ponudba znašati 7.111.996,00 SIT, da bi bila komaj izenačena s točkami, ki jih nikakor ni mogel dobiti iz drugega dela razpisa ter ugotavlja, da gre za razliko v višini 9.374.904,00 SIT, ki jo je imel izbrani ponudnik še v rezervi, da dobi razpis, ob tem, da komisiji skoraj ni mogoče očitati bistvenih napak pri ocenjevanju. Vlagatelj meni, da so razpisni kriteriji, na podlagi katerih je po točkovanju za 19 točk slabši ponudnik kot izbrani ponudnik, očitno subjektivni in v naprej diskriminatorni, ker je, kljub dobro pripravljenemu strokovnemu delu ponudbe, vnešeno preveč možnih subjektivnih izločitvenih elementov - objektivni del (to pa je kvaliteta testa, cena in ugodnosti ponudnika) pa je potisnjen na obrobje. Ob vsem navedenem vlagatelj predlaga, da se upošteva objektivna kvaliteta testa, metodologija dela, ki je opisana v testu in dodatne ugodnosti ponudnika, ki ponuja med drugim tudi mikrofilm, ki zagotavlja in ohranja trajnost in varnost starih geodetskih matric neprecenljive vrednosti, ter seveda najugodnejša ponudbena cena. Vlagatelj dodaja, da predlog temelji na opravljeni cenovni in točkovni simulaciji, ki jo je lahko opravil po ocenjevanju ponudb.

Naročnik je s sklepom, štev. 90315-14/2004-14 z dne 30.11.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da v sklepu o oddaji javnega naročila ni nikjer navedeno, da je izbran "najugodnejši ekonomski ponudnik", da so bila že v razpisni dokumentaciji specificirana merila za izbiro najugodnejše ponudbe, kjer ponujena cena predstavlja 51 % vseh možnih točk, da je bila taka postavitev meril nujna, saj izbira cenovno najugodnejšega ponudnika nujno ne prinese tudi kakovostne rešitve izvedbe nalog ter da je vlagatelj za ponujeno ceno dobil maksimalno število točk, torej 51. Kar zadeva merilo reference naročnik navaja, da vlagatelj za vodjo projekta ni imenoval osebe, ki bi zadostila navedenim zahtevam, ne pa zaradi domnevno "subjektivnih kriterijev", saj je v tem delu razpisna dokumentacija zelo jasna in precizna. Naročnik posebej opozarja, da izenačevanje "z deli za Geodetsko upravo Republike Slovenije" ni enako kot "dela s področja geodezije" ter da je očitek o diskriminatornosti meril Državna revizijska komisija zavrnila že v svojem sklepu štev. 018-182/04-24-1412, ki se je nanašal na enak razpis. Naročnik dalje navaja, da o tem, kdo je opravil test z največ točkami, ni bilo nikoli govora po telefonu, saj so vsi ponudniki prejeli sklep o oddaji javnega naročila, kjer je bilo navedeno, da so vsi ponudniki uspešno opravili test, torej, da so vsi dosegli minimalno število točk, kar je bil tudi edini pogoj glede testa (v obrazložitvi je bilo navedeno tudi vrednotenje testa, iz katerega pa je razvidno, da vlagatelj vseeno ni bil najuspešnejši izvajalec testa - zbral je minimalno potrebno število točk, vendar to ni pomembno, saj šteje le dejstvo ali je test opravljen uspešno.) V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je bil na podlagi subjektivnega kriterija slabše ocenjen ne samo zaradi kvalifikacij vodje projekta, temveč tudi sodelujočih strokovnjakov, naročnik navaja, da je vlagatelj v tem delu izgubil točke zaradi tega, ker ni navedel tri ali več kot tri projekte, na katerih so sodelovali navedeni posamezniki. Naročnik poudarja, da je v razpisni dokumentaciji v točki 2 (Pogoji za udeležbo) navedeno, da ponudnik navede najpomembnejše istovrstne dobave ali storitve, ki niso starejše od dveh let, vlagatelj pa je navajal tudi projektne naloge iz leta 2001, ki se skladno z razpisno dokumentacijo, niso upoštevale. Za izjave o dosedanjem sodelovanju z naročniki, vlagatelj prejme dodatno število točk, vendar vlagatelj takih izjav za vse projekte ni podal. Naročnik dalje navaja, da je pri kvalifikacijah ponudnika in podizvajalcev imel vlagatelj možnost navesti več sodelavcev geodetske stroke, vendar se je odločil le za enega dodatnega in tako prejel 5 dodatnih točk od 15 možnih. Naročnik poudarja, da uspešno izveden test (ki je pogoj za udeležbo) in najnižja cena zaradi dodatnih meril ne pomenita že kar zagotovitve pogodbenega dela, kajti pomembno je strokovno in organizirano vodstvo pogodbenega dela, ki bo skupaj s svojo skupino lahko kakovostno opravilo delo v dogovorjenem roku. Dejstvo, da bi morala biti ponudba vlagatelja več kot še enkrat nižja od siceršnje (kot navaja vlagatelj), da bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik, po naročnikovem prepričanju govori v prid dejstvu, da je naročnik dobro izbral (poleg cene) merila za izbiro najugodnejše ponudbe. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da bi po kriterijih kvalitete, roka in cene moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik, naročnik pripominja, da merila za izbiro najugodnejše ponudbe ne vsebujejo izvedbe testa oz. njegove kvalitete ter da je uspešno izveden test le pogoj za udeležbo, ustrezen rok izvedbe in cena pa še ne zadostujeta za izbiro takega ponudnika.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom z dne 13.12.2004 skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom štev. 90315-14/2004-14 z dne 30.1.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14.2.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z merili za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji in trdi, da cenovno merilo v kombinaciji s preostalimi merili pri ocenjevanju ponudb povzroči tako veliko izgubo točk, da neposredno vpliva na izbor končnega ponudnika, s tem pa ponudnike postavlja v neenakopraven položaj, s čimer so kršena temeljna načela zagotavljanja konkurence, gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in enakopravnosti ponudnikov.

Vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na domnevno diskriminatorno določena merila v razpisni dokumentaciji Državna revizijska komisija v revizijskem postopku ni mogla obravnavati, ker so vloženi formalno prepozno. V skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je bil ali bi mu moral biti znan pred prejemom te odločitve naročnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljeva navajanja, ki zadevajo domnevne kršitve temeljnih načel ZJN-1 nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, ki je vlagatelju poznana od samega začetka postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Ob takšnem dejanskem stanju je potrebno zaključiti, da je imel vlagatelj možnost in dolžnost, da v zvezi z domnevnimi kršitvami temeljnih načel javnega naročanja pri določitvi meril za izbiro najugodnejše ponudbe vloži zahtevek za revizijo še pred sprejemom odločitve naročnika o priznanju sposobnosti. Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določila 5. odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozne ter da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tem delu po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.2.2005


Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana
- Eocen d.o.o., Ptujska cesta 184, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Monolit d.o.o., šmartinska c. 152g, Ljubljana

Natisni stran