018-190/03-1

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo podjetja â??., ki ga zastopa â??..(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??..(v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahtevi naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Vlagatelj mora naročniku povrniti stroške v višini 2.053,37 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.3.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Popravka javnega razpisa je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod številko objave Ob-â??., ter v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 8.7.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 13 pravočasnih ponudb. Dne 23.7.2003 je naročnik izdal obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??. Vlagatelj je v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo, ki ga je naročnik izdal dne 11.8.2003. V obrazloženem obvestilu, z dne 11.8.2003, naročnik pojasnjuje, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ne izpolnjuje pogoja iz 19. alinee 8. točke navodil ponudnikom. Po mnenju naročnika iz finančnega plana in pogodbe s principalom, ki sta bila priložena ponudbi, ni razvidno, da bi bil vlagatelj sposoben realizirati posel.

Vlagatelj je dne 21.8.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je bila njegova ponudba neutemeljeno izločena. Vlagatelj zatrjuje, da je predložil finančni plan, iz katerega izhaja, da je v celotnem obdobju sposoben izvajati posel. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni izdelal vzorca finančnega plana, zato je bila izdelava finančnega plana v celoti prepuščena ponudnikom. V odgovorih na vprašanja ponudnikov z dne 20.6.2003 je naročnik primeroma naštel možnosti sestave finančnega plana. Eno izmed oblik finančnega plana je vlagatelj predložil v svoji ponudbi, kar je v skladu z navodili naročnika, trdi vlagatelj, in opozarja, da naročnik nikjer ni zahteval, da morajo roki v pogodbi s principalom sovpadati z roki iz financiranja posla. V načrtu financiranja posla je vlagatelj predvideval, da bo za dobavljeno blago naročniku v mesecu septembru 2003 prejel plačilo 30.10.2003. Tega dne bi vlagatelj nakazal avans dobavitelju â??., ki bi takoj dobavil predhodno naročeno blago za mesec november 2003. Izvajanje posla bi nato potekalo kontinuirano naprej do zaključka pogodbe. Za obdobje, ko vlagatelj prične z dobavo blaga, pa že ima v skladišču potrebne zaloge blaga, saj je iz predložene pogodbe razvidno, da vlagatelj s svojim principalom že posluje in gre tako samo za enega izmed poslov med vlagateljem in principalom. Vlagatelj navaja, da z družbo â??. že posluje, torej poteka naročanje in prodaja blaga, ki je predmet javnega naročila. Zato finančnega plana po mnenju vlagatelja ni mogoče obravnavati izključno le s predloženo pogodbo s principalom, ampak kot enega izmed poslov med vlagateljem in principalom. V primeru, da bi imel naročnik glede finančnega plana kakršnekoli pomisleke oz. mu le-ta ne bi bil jasen, bi lahko v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 zahteval dodatna pojasnila, ne pa da si finančni plan samovoljno in subjektivno razlaga. Vlagatelj opozarja, da je njegova ponudba najcenejša in da izpolnjuje vse kakovostne zahteve, kar je bilo temeljno vodilo naročnika pri poteku predmetnega postopka javnega naročila, saj naročnik ves čas opozarja, da je potrebno z javnimi sredstvi ravnati racionalno in kot dober gospodar, česar pri sprejeti odločitvi ni zaslediti. Vlagatelj opozarja tudi na izjave predstavnika naročnika v mesecu juliju 2003 (da bo vlagatelj z dnem sklenitve pogodbe o dobavi pripomočkov, ki so predmet te pogodbe z naročnikom, odstopil od te pogodbe), kar po mnenju vlagatelja kaže na vnaprejšnje negativno obravnavanje vlagatelja pri naročniku, s čimer vlagatelj ni v enakem položaju, kakor ostali ponudniki. Vlagatelj je moral predložiti izjavo banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo posla v primeru, da bo s ponudnikom sklenjena pogodba, kar je za naročnika zavarovanje, ki ga je sam določil v razpisni dokumentaciji. Ponudnik, ki bo izbran, bo moral svojo dobro izvedbo posla oz. pogodbenih obveznosti zavarovati z bančno garancijo v višini 34.000.000,00 SIT, kar po mnenju vlagatelja predstavlja več kot zadostno zavarovanje v primeru neizvedbe oz. slabe izvedbe posla. Če naročnik meni, da višina, določena v garanciji za dobro izvedbo posla, ni dovolj močan instrument zavarovanja, bi moral to predvideti že v razpisni dokumentaciji z določitvijo višjega zneska bančne garancije. Vlagatelj tako meni, da je odločitev naročnika nezakonita, in mu predlaga, da v celoti razveljavi obvestilo o oddaji javnega ter obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, njegovo ponudbo pa uvrsti v nadaljnjo obravnavo in ga točkuje skladno z merili in izbere kot najboljšega ponudnika. Podrejeno vlagatelj predlaga, da naročnik v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj priglaša tudi odvetniške stroške za sestavo revizije v višini 2000 odvetniški točk s pripadajočim 20 % DDV.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 22.8.2003, pozval, da skladno z 12. členom ZRPJN zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT posredoval z dopisom, z dne 25.8.2003.

Naročnik je s sklepom, št. 8001-604/03, z dne 26.8.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v postopku preverjanja upravičenosti zahtevka za revizijo ponovno ugotavljal izpolnjevanje pogoja v 19. alinei 8. člena navodil ponudnikom. Naročnik ugotavlja, da med strankama ni sporno dejstvo, da je vlagatelj po pogodbi dolžan v celoti avansirati svojo obveznost plačila dobavitelju ob vsakem naročilu kot pogoj za dobavo, pri čemer znaša dobavni rok do 10 dni od plačila avansa. Prvo naročilo po pogodbi z naročnikom bo ponudnik naročil po podpisu pogodbe, saj ne bo naročal take količine blaga, če ne bo prepričan v podpis pogodbe. Mogoče sicer je, nadaljuje naročnik, da bi ponudnik imel blago na zalogi že pred podpisom pogodbe in bi bilo to že plačano, saj je to pogoj za dobavo, vendar bi moral vlagatelj tako dejstvo v svoji ponudbi v prilogi 17 tudi izkazati, npr. z verodostojnim izpisom zalog. Ponudnik bi lahko izkazal tudi, da ima na zalogi celotno letno količino blaga, kar bi bilo za naročnika prav tako ustrezno. Vlagatelj pa tega v svoji ponudbi ni izkazal, saj ni razvidno, da ima kakršnokoli zadostno zalogo blaga. Naročnik zatrjuje, da v skladu s 54. členom ZJN-1 vlagatelja ni mogel pozvati k pojasnilu, saj bi tako pojasnilo pomenilo dopustitev nedovoljene spremembe. Naročnik zato ugotavlja, da je njegova ugotovitev, da iz ponudbe ni razvidno, da je vlagatelj sposoben pokriti svoje obveznosti do prvega plačila s strani naročnika, pravilna, saj vlagatelj v ponudbi ni izkazal niti dejstva zadostne količine zalog niti druge vrste finančnega pokritja, odloga plačila ali druge možnosti uspešne finančne realizacije. Glede domnevnih naročnikovih pomislekov o vlagateljevi sposobnosti izvedbe posla naročnik navaja, da je presojal izpolnjevanje pogojev za vsakega ponudnika posebej po enakih, vnaprej določenih pogojih, ter da bi od izbranega ponudnika ne glede na to, kdo je, zahteval enako bančno zavarovanje za dobro izvedbo posla, kar mu v celoti zadošča. Naročnik ne vidi, da bi z zahtevo po zavarovanju posla kršil ZJN-1, tak zahtevek pa bi bil tudi prekludiran.
Naročnik zahteva povrnitev stroškov v postopku, in sicer stroške pošiljanja obvestila o vloženem zahtevku za revizijo vsem strankam ter stroške pošiljanja kopije zahtevka Uradu za javna naročila in izbranemu ponudniku, skupaj 14 x 186,67 SIT oz. 2.613,38 SIT.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika, hkrati pa ga je opozoril, da se v primeru molka šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 29.8.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 1.9.2003, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo. V dopisu, z dne 1.9.2003, naročnik Državni revizijski komisiji tudi predlaga, naj zaradi zlorab pravic ter zaradi škode, ki nastaja naročniku z vsakim tednom zavlačevanja postopka, izda sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjega izvajanja javnega naročila (sklenitve pogodbe z novoizbranim ponudnikom).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V predmetnem revizijskem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor o tem, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje pogoj, določen v 19. alinei 8. točke navodil ponudnikom (pogoj je bil določen v popravku razpisne dokumentacije št. 2, z dne â??., objavljen pa v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??.), in posledično ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno. Medtem ko vlagatelj zatrjuje, da je predložil finančni plan, iz katerega je razvidno, da je v celotnem obdobju sposoben izvajati posel, naročnik trdi, da iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, da bi bil vlagatelj sposoben pokriti svoje obveznosti do prvega plačila s strani naročnika.

Naročnik je obravnavani pogoj iz 19. alinee 8. točke navodil ponudnikom določil na naslednji način: "finančno sposobnost izvedbe posla ponudnik dokaže tako, da predloži načrt financiranja posla, ki ga sestavi ponudnik sam (priloga 17) in v katerem izkaže, da bo sposoben pokrivati stroške dobave od prvega naročila po pogodbi z naročnikom do prvega prejema plačila s strani naročnika.".

V odgovorih na vprašanja ponudnikov, z dne 20.6.2003, je naročnik pogoj iz 19. alinee 8. točke navodil dodatno pojasnil: "Finančni plan mora izkazovati sposobnost plačila obveznosti ponudnika do dobavitelja vsaj do prvega plačila naročnika (da lahko ponudnik z dobavami začne npr. 1. julija 2003, potem mora ponudnik naročiti blago že predhodno (rok posamezne dobave je razviden iz pogodbe z dobaviteljem / principalom in ga mora ponudnik upoštevati v finančnem planu). Od prevzema blaga (dobaviteljeve dobave) začne navadno teči rok plačila (ki je navadno ravno tako razviden iz pogodbe z dobaviteljem / principalom). Nato se cel mesec vršijo dobave, ob zaključku meseca pa ponudnik izstavi račun, pri čemer plačilo prejme šele 30 dni kasneje (torej bo v tem primeru prvo plačilo naročnika ob pravilni izvedbi ponudnika izvršeno šele zadnji dan avgusta 2003). Pred tem (konec julija, spet odvisno od roka dobave dobavitelja po pogodbi) mora ponudnik naročiti blago za mesec avgust in ga, če je tako določeno v pogodbi z dobaviteljem / principalom, tudi že plačati (seveda je to odvisno od konkretnega pogodbenega razmerja). Glede na konkretne plačilne roke ter roke dobav mora ponudnik pripraviti načrt financiranja, ki bo izkazal sposobnost poravnavanja obveznosti v pogodbenih rokih vsaj do prvega plačila naročnika. Možna dokazila o finančni sposobnosti izvedbe posla so predvsem, ne pa izključno naslednja (na primer pogodbe oz. druge verodostojne listine, ki izkazujejo - vsaj do prvega plačila naročnika):
1. ponudnik izkaže, da bo imel na dan valute plačil dobavitelju (vsaj do prvega naročnikovega plačila) po podpisu pogodbe na poslovnem računu (-ih) sredstva, s katerimi lahko v celoti pokriva svoje obveznosti do dobavitelja / principala (dokazila o zapadlih terjatvah na ta dan pri tem ne zadoščajo, saj ni nujno da bodo te pravočasno poravnane, kar za naročnika predstavlja nesprejemljivo tveganje).
2. ponudnik izkaže, da bo imel na dan valute plačil dobavitelju (vsaj do prvega naročnikovega plačila) po podpisu pogodbe pri poslovni banki odobren izredni limit v potrebni višini, s katerim lahko pokrije svoje obveznosti do dobavitelja / principala, kot jih ima po pogodbi s principalom oziroma dobaviteljem.
3. ponudnik izkaže, da bo na dan valute plačil dobavitelju (vsaj do prvega naročnikovega plačila) po podpisu pogodbe razpolagal s kreditom banke ali druge finančne institucije v potrebni višini, s katero lahko pokriva svoje obveznosti do dobavitelja / principala, kot jih ima po pogodbi s principalom oziroma dobaviteljem.
4. ponudnik izkaže, da bo na dan valute plačil dobavitelju (vsaj do prvega naročnikovega plačila) po podpisu pogodbe razpolagal s posojilom v potrebni višini za poravnavo zapadlih obveznosti do dobavitelja / principala, kot jih ima po pogodbi s principalom oziroma dobaviteljem; za posojilodajalca v tem primeru predloži dokument, s katerim ta izkaže, da ta po podpisu pogodbe razpolaga s sredstvi, ki jih bo posodil.
5. ponudnik z listino, ki jo potrdi dobavitelj / principal dokaže, da mu bo dobavitelj / principal nudil roke plačil (vsaj do prvega naročnikovega plačila), ki so vsaj enaki vsoti dobavnega roka naročniku (obdobje enega meseca) in roka plačila naročnika (30 dni);
6. ponudnik predloži druga dokazila, s katerimi z gotovostjo izkaže navedeni pogoj.".

Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil dokument "načrt financiranja posla" (priloga 17), v katerem je v tabeli po posameznih mesecih prikazal dinamiko začetnega stanja denarnih sredstev, prejemkov od prodaje blaga, izdatkov za nakup blaga, ostalih izdatkov in končnega stanja denarnih sredstev. V vlagateljevem načrtu financiranja je tudi časovni diagram poteka posla, iz katerega je razvidno, da vlagatelj predvideva naročilo dobave blaga dobavitelju 26.8.2003, dobavo blaga (v petdnevnem dobavnem roku) 31.8.2003, pričetek oskrbovanja uporabnikov 1.9.2003, konec mesečnega oskrbovanja uporabnikov in izstavitev fakture naročniku 30.9.2003, plačilo naročnika vlagatelju in plačilo vlagatelja dobavitelju pa 30.10.2003. Kot v zahtevku za revizijo navaja tudi sam vlagatelj, je iz časovnega diagrama razvidno, da bo vlagatelj za dobavljeno blago naročniku v mesecu septembru 2003 prejel plačilo 30.10.2003. Po navedbah vlagatelja bi le-ta tega dne nakazal avans svojemu dobavitelju, ta pa bi takoj dobavil predhodno naročeno blago za mesec november 2003. Izvajanje posla naj bi nato potekalo kontinuirano naprej do zaključka pogodbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da predloženi finančni načrt sicer opisuje potek posla od trenutka prvega vlagateljevega naročila dobave blaga svojemu dobavitelju, ne pojasnjuje pa načina pokrivanja stroškov dobave blaga od prvega naročila po pogodbi z naročnikom do prvega prejema plačila s strani naročnika, kar je bila izrecna zahteva razpisne dokumentacije. Treba je namreč slediti naročniku, ki ugotavlja, da je iz pogodbe, ki jo ima vlagatelj sklenjeno s svojim dobaviteljem in ki je priložena načrtu financiranja, razvidno, da mora vlagatelj vsako naročilo blaga v celoti avansirati svojemu dobavitelju (točka 6.(c) pogodbe). Iz vlagateljevega finančnega načrta ni razvidno, na kakšen način bo vlagatelj financiral stroške dobave (avansa) za prvo naročeno količino blaga (za dva meseca), saj ponudbi ni priložena nobena od listin, ki jih je naročnik primeroma naštel v odgovorih na vprašanja ponudnikov, z dne 20.6.2003, iz katere bi bila razvidna sposobnost financiranja oz. izvedbe posla (npr. dokazilo o razpolaganju z ustreznimi sredstvi na računu, dokazilo o odobrenem limitu, kreditna pogodba, potrdilo principala o odloženem plačilu itd.). Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da ima za obdobje, ko bo pričel z dobavo blaga, v skladišču že potrebne zaloge blaga. Vendar pa gre ugotoviti, da vlagatelj tega dejstva v svoji ponudbi (finančnem načrtu oz. prilogi 17) ni ne navedel, še manj pa izkazal z verodostojno listino, s katero bi v skladu z dikcijo 19. alinee 8. točke navodil ponudnikom oz. pojasnili naročnika, z dne 20.6.2003, dokazal izpolnjevanje pogoja finančne sposobnosti izvedbe posla.

Ker vlagateljeva ponudba ni vsebovala v razpisni dokumentaciji zahtevanega dokazila o izpolnjevanju pogoja, določenega v 19. alinei 8. točke navodil ponudnikom, gre pritrditi naročniku tudi v tistem delu, kjer navaja, da bi poziv vlagatelju k dodatnim pojasnilom v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 pomenil nedopustno in nedovoljeno dopolnitev oz. spremembo vsebine ponudbe.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogoja, ki ga je naročnik določil v 19. alinei 8. točke navodil ponudnikom, saj vlagatelj v svoji ponudbi ni izkazal oz. predložil dokumentov, da je sposoben pokrivati stroške dobave od prvega naročila po pogodbi z naročnikom do prvega prejema plačila s strani naročnika oz. da razpolaga z ustreznimi zalogami blaga. Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da zapisano ne pomeni nujno ugotovitve, da vlagatelj dejansko ni sposoben financiranja posla do prvega plačila naročnika ali da ne razpolaga z ustreznimi zalogami blaga, pač pa zapisano pomeni le to, da vlagatelj sposobnosti financiranja posla do prvega plačila naročnika v svoji ponudbi ni izkazal tako, kot so to zahtevala določila razpisne dokumentacije, ki so to zahtevo strukturirala kot pogoj. Pogoj pa je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen tako, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je (nasprotno od merila) izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN). Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh uvrsti v postopek ocenjevanja.

Ker je v skladu z definicijo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-1, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno. Naročnik je bil namreč na podlagi ugotovitve o neizpolnjevanju obravnavanega pogoja dolžan ravnati v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik vse nepravilne ponudbe zavrniti. Zavrnitev nepravilnih ponudb ni diskrecijska pravica naročnika, temveč njegovo dolžnostno ravnanje. Postopek oddaje javnega naročila je namreč, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ponudba mora kumulativno in v celoti izpolnjevati vse naročnikove zahteve in pogoje, da pridobi atribut pravilnosti in da se na ta način sploh uvrsti v postopek izbire najugodnejše ponudbe. Ponudba, ki ni pravilna, tudi glede na njeno morebitno ekonomsko oz. cenovno ugodnost ne more biti izbrana kot najugodnejša.

Vlagateljeve očitke o tem, da je moral predložiti izjavo banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo posla, kar naj bi predstavljalo zadostno zavarovanje v primeru neizvedbe oz. slabe izvedbe posla, oz. o tem, da bi moral naročnik predvideti bančno garancijo v višjem znesku, če je menil, da bančna garancija v zahtevani višini ni dovolj močan instrument zavarovanja, gre razumeti kot očitke zoper določitev vsebine razpisne dokumentacije. Ugotoviti gre, da so tovrstni očitki v tej fazi postopka, torej po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila, z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozni. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti. Vlagatelj se je z vsebino razpisne dokumentacije seznanil ob prejemu le-te in bi moral zoper njeno domnevno nepravilnost oz. neskladnost ugovarjati nemudoma, najkasneje pa do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Domnevnih kršitev, ki se nanašajo na nepravilnosti oz. neskladnosti razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija v tej fazi postopka zato ne more več vsebinsko obravnavati.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji predlagal sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ocenila, da predlogu naročnika ne bo sledila, ker ni bilo izkazano, da bi bile negativne posledice zadržanja večje od koristi, zato je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrniti tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Povračilo stroškov, nastalih z revizijo, je zahteval tudi naročnik, in sicer stroške pošiljanja obvestila o vloženem zahtevku za revizijo vsem strankam ter stroške pošiljanja kopije zahtevka Uradu za javna naročila in izbranemu ponudniku, skupaj 14 x 186,67 SIT oz. 2.613,38 SIT. ZRPJN v četrtem odstavku 22. člena določa, da mora vlagatelj v primeru, če njegov zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku na pisno zahtevo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je na podlagi navedene določbe ter na podlagi postopkovnih določb prvega odstavka 11. člena ZRPJN in drugega odstavka 12. člena ZRPJN naročniku priznala potrebne stroške, nastale z revizijo, in sicer stroške pošiljanja obvestila o vloženem zahtevku za revizijo enajstim ponudnikom v višini 11 x 186,67 SIT oz. 2.053,37 SIT. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je namreč sodelovalo 12 ponudnikov. Naročnik je bil tako dolžan na podlagi določb prvega odstavka 11. člena ZRPJN in drugega odstavka 12. člena ZRPJN o zahtevku za revizijo obvestiti 11 ponudnikov (vlagatelja kot enega izmed ponudnikov ni potrebno posebej obveščati o tem, da je vložil zahtevek za revizijo), pri čemer je moral izbranemu ponudniku skupaj z obvestilom o vloženemu zahtevku za revizijo posredovati še kopijo zahtevka za revizijo. Posredovanje kopije zahtevka za revizijo Uradu za javna naročila pa v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN ni dolžnost naročnika, temveč vlagatelja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne ....

Natisni stran