018-185/03
Številka: 018-185/03-21-1381Datum sprejema: 17. 9. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo premoga in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.., ki ga zastopa â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.., ki ga zastopa â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahtevi naročnika za povračilo stroškov se delno ugodi. Vlagatelj je dolžan plačati naročniku stroške, nastale z revizijo, v znesku 269.280,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pod št. objave Ob-.. objavil javni razpis za oddajo naročila po odprtem postopku za dobavo premoga. Predhodni javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??.
Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. 37/03, z dne 16.06.2003 je razvidno, da je naročnik pridobil tri pravočasne ponudbe. Naročnik je ponudnike z obvestilom o oddaji javnega naročila obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklop A in sklop B izbral družbo â??â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.06.2003 od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki mu ga je naročnik posredoval dne 27.06.2003.
Vlagatelj je dne 07.07.2003 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 04.07.2003), v katerem je med drugim navedel, da je naročnik njegovo zahtevo po vpogledu v celoten spis in njegovo zahtevo po posredovanju kopije ponudbe izbranega ponudnika zavrnil (dopis naročnika z dne 20.06.2003). Iz navedenega razloga naj bi bil vlagatelj prikrajšan za sestavo kvalitetnega in z dokazi podkrepljenega zahtevka za revizijo.
Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek dne 11.07.2003 s sklepom zavrnil kot neutemeljenega. Državna revizijska komisija pa je dne 28.07.2003, s sklepom, št. 018-147/03-25-1070, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila tako, da je naložila naročniku, da je vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila skladno z napotki iz obrazložitve citiranega sklepa ter da lahko vlagatelj po vpogledu predmetnega javnega naročila uveljavlja pravno varstvo v skladu z 12. členom ZRPJN, o čemer je v obrazložitvi svoje odločitve opisala pravne podlage, ki so narekovale takšno odločitev.
Naročnik je na podlagi prej navedene odločitve Državne revizijske komisije, vlagatelja pozval, naj si dne 08.08.2003 ob 10.00 uri na sedežu naročnika vpogleda v dokumentacijo obravnavanega javnega naročila. Vpogled v celoten spis in ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika â??.. je bil izvršen navedenega dne (in ob navedeni uri), o tem pa je naročnik sestavil zapisnik št. 37/03-1, z dne 08.08.2003, ki ga je vlagatelj prejel takoj po izvršenem pregledu.
Vlagatelj je dne 18.08.2003 vložil nov zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je pri vpogledu v dokumentacijo predmetnega javnega naročila ugotovil, da so bile njegove navedbe v zahtevku za revizijo z dne 05.07.2003 skoraj v celoti utemeljene, poleg slednjih pa je ugotovil tudi druge formalne in vsebinske pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, ki so takšne, da narekujejo spremembo sklepa o izbiri naročnika z dne 17.06.2003. Ob tem vlagatelj navaja, da vztraja pri svojih navedbah pod točko III zahtevka za revizijo, z dne 05.07.2003, to pa so tiste, ki se nanašajo na dejstvo, da ni nobenih razlik med sklepom o izbiri, z dne 17.06.2003 in obrazloženim obvestilom z dne 27.06.2003. Vlagatelj meni, da v kolikor bi naročnik izdelal obrazloženo obvestilo s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, bi gotovo ugotovil v nadaljevanju navedene formalne in vsebinske pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika.
Točka 5 razpisne dokumentacije zadevnega javnega naročila določa pogoje, katere mora izpolnjevati ponudnik (v danem primeru nosilec konzorcija), da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Med njimi 9. točka določa: "da ima veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (če je dovoljenje zahtevano s posebnimi predpisi)". Izbrani ponudnik je v ponudbo priložil kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev točke 5/9 Odločbo Upravne enote Koper št. 301-59/90, z dne 30.01.1995, ki dovoljuje družbi â??.. opravljati več dejavnosti, in sicer zastopanje, posredovanje, akvizicija, komisijski in drugi komercialni posli v prometu blaga in storitev, ekonomski inženiring itdâ??. Izbrani ponudnik je predložil tudi izpisek iz sodnega registra z dne 04.06.2003, za družbo â??. s čimer je zadostil pogoju iz točke 5/2 razpisne dokumentacije. Iz zgoraj navedenih podatkov izhaja, da je izbrani ponudnik med letom 1995 in 2003 spremenil sedež družbe in da po letu 1995 ni pridobil ustrezne odločbe o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev za poslovanje na naslovu â??.., oziroma, da takšne odločbe v svoji ponudbi ni predložil. Pred sprejemom Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, ki je stopila v veljavo 01.01.1995 se je za dejavnost, ki je predmet obravnavanega javnega naročila uporabljal izraz "trgovina na debelo in drobno z živilskimi in neživilskimi proizvodi vseh trgovskih strok". Iz zgoraj navedene odločbe pa je ugotoviti, da izbrani ponudnik ni pridobil dovoljenja upravnega organa za tovrstno dejavnost. Po oceni vlagatelja izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev po 5. točki drugega odstavka 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) oziroma pogoja iz točke 5/9 razpisne dokumentacije, in sicer iz dveh razlogov: ker nima odločbe za opravljanje dejavnosti na sedežu â??.. in ker nima odločbe o izpolnjevanju pogojev, ki se nanaša na dejavnost, ki je predmet predmetnega razpisa. Vlagatelj še dodaja, da v primeru, če predstavlja predmetni razpis dejavnost trgovine v tranzitu, torej dejavnost za katero se ne potrebuje skladišč, pa se še vedno potrebuje poslovne prostore za opravljanje te dejavnosti, za slednje pa je potrebno imeti odločbo o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev.
Nadalje vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbo sicer priložil bančno garancijo za resnost ponudbe, vendar pa je iz teksta slednje izpuščena garancija za primer, če izbrani ponudnik "ne podpiše pogodbe" (izbrani ponudnik je namesto teksta, ki izhaja iz naročnikovega vzorca iz razpisne dokumentacije, ki se glasi: "â??.ne podpiše ali zavrne podpis pogodbe" ponudil naslednji tekst: "â??.zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami javnega razpisa upravičencu po tej garanciji". Že iz dikcije naročnikovega zahtevanega teksta bančne garancije je ugotoviti, da gre pri "ne podpiše pogodbe" in pa "zavrne podpis pogodbe" za dva različna pravna momenta in da v danem primeru izbrani ponudnik ni predložil ustrezne bančne garancije. Ker je naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da so lahko garancije na obrazcih iz razpisne dokumentacije ali na obrazcih, ki jih izdajajo banke v ta namen, vendar z enako vsebino, kot je v razpisni dokumentaciji, bi moral naročnik glede na navedeno ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno oz. neustrezno izločiti.
Točka 5/11 razpisne dokumentacije je zahtevala predložitev naziva in izjavo rudnika iz katerega bo ponudnik dobavljal premog. Izbrani ponudnik je predložil za potrebe zadevnega razpisa izjavo rudnika z vsebino, kot je določena v razpisni dokumentaciji, vse pravice pa glasijo v korist konzorcialnega partnerja izbranega ponudnika, to je družbe â??. Povezava med rudnikom in izbranim ponudnikom - nosilcem konzorcija je tako družba â??. odnose med člani konzorcija pa ureja konzorcialna pogodba. Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo in s tem tudi v konzorcialno pogodbo pa je vlagatelj ugotovil, da je na mestu, kjer bi moral biti na konzorcialni pogodbo odtisnjen žig družbe â??. odtisnjen žig družbe â??.., torej drugega pravnega subjekta. Pravna praksa sicer priznava pogodbe brez žiga ali pogodbe, katere ne podpiše pooblaščena oseba kot pravno veljavne. Ne priznava pa pogodb, ki so podpisane s strani pooblaščenca ene pravne osebe žigosane pa z žigom druge pravne osebe. Tako je očitno, da je skušal izbrani ponudnik ali pa konzorcialni partner, ki je dejanski nosilec vseh pravic pridobljenih s strani premogovnika, na nek način zapeljati tako konzorcialne partnerje, kot samega naročnika. Vlagatelj ocenjuje, da v kolikor v danem primeru ne gre za prevaro pa gre najmanj za zavajujočo ponudbo izbranega ponudnika, ki jo je iz navedenega razloga potrebno izločiti.
Po vlagateljevemu mnenju so podatki, ki so bili osnova za ocenjevanje ponudb naslednji: tehnološke karakteristike premoga, certifikat o kakovosti premoga, ponudbena cena, predračun in ostali ponudbeni pogoji. Vlagatelj ocenjuje, da se podatki med certifikatom in po posameznem ponudniku predloženih tehnoloških karakteristikah ne smejo in ne morejo razlikovati. Prav tako se po vlagateljevem mnenju ne more razlikovati podatek v tehnoloških karakteristikah premoga s podatkom v ponudbi in predračunu, kjer se navede podatek o spodnji kalorični vrednosti premoga a.r.. Primerjava podatkov med certifikatom in podatki o izpolnjenem obrazcu "Tehnološke karakteristike premoga" pokaže, da je izbrani ponudnik prikrojil navedene podatke. Pri tem vlagatelj poudarja, da predstavljajo razlike v podatkih bistvene okoliščine, ki vplivajo na izbiro ponudnika. Iz certifikata je ugotoviti, da predstavlja spodnja kalorična vrednost pri izbranem ponudniku 18,5 GJ/ mt n.a.r. približno. Osnutek pogodbe navedene kratice ne pozna. Iz pogodbe je jasno razvidno, da slednja prizna le izraz a.r. "as recived" oz. dostavljeno stanje. Prav tako je naročnik dne 29.05.2003 v pojasnilu in dopolnilu razpisne dokumentacije izrecno navedel: "Zaradi opredeljenega načina obračuna, je edino sprejemljivo za â??. (ar) - as received". Izraz približno predstavlja 5% odstopanje od določene vrednosti (Posebne uzance za blagovni promet Uradni list FLRJ 15/1954 in drugo) kar pomeni, da so podatki tako raztegljivi, da jih ni mogoče uporabiti primerjalno do drugih ponudb. Takšno odstopanje pomeni manipulacijo izbranega ponudnika do naročnika in do ostalih ponudnikov, zato je po mnenju vlagatelja takšna ponudba zavajujoča, poleg tega pa tudi ne ustreza razpisnim pogojem.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik napačno uporabil podatek qs spodnja kalorična vrednost premoga (ar) specifična sežigna toplota (GJ/mt) pri premogu tipa A, s tem, da je v formulo vnesel podatek 19,0 GJ/mt pri izračunu ponudbe izbranega ponudnika. Kot je razvidno iz certifikata izbrani ponudnik namesto spodnje kalorične vrednosti premoga (ar) ponuja spodnje kalorične vrednosti premoga n.a.r. To pomeni, da tega podatka v formulo naročnik ne bi mogel in smel vnesti, s tem pa ne bi mogel izračunati vrednosti ponudbe izbranega ponudnika. V kolikor se slednje ne bi upoštevalo pa je očitno pri vnosu podatkov v vnaprej določeno formulo, naročnik uporabil podatek 19,0 GJ/mt, ki je zapisan v ponudbi izbranega ponudnika (priloga št. 6), namesto, da bi uporabil podatek iz priloge št. 8 (tehnološke karakteristike premoga). V kolikor bi naročnik ob neupoštevanju dejstva, da razpolaga z izrazom n.a.r. vnesel v formulo za izračun namesto napačnega podatka 19,0 GJ/mt pravi podatek (to je 18,5 GJ/mt) bi izračun po predpisani formuli, za izbranega ponudnika pokazal rezultat, ki slabši od vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj se v izogib ponavljanju sklicuje na navedbe iz zahtevka za revizijo z dne 05.07.2003 pod točko V ter predlaga, da se slednje štejejo kot navedbe po tem revizijskem zahtevku.
Vlagatelj je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je naročnik na podlagi zahteve izbranega ponudnika spremenil razpisno dokumentacijo, ki se nanaša na spremembo pogoja vplutja ladij v namembno pristanišče. Sprememba razpisnih pogojev, ki se nanašajo na pogoje razkladanja, kjer je bilo prvotno določeno, da se prevozi opravljajo na ladjah nosilnosti do 70.000 mt, kasneje pa je bila ta zahteva črtana, je po mnenju vlagatelja direktno favoriziranje izbranega ponudnika. Ukinitev te omejitve je povzročila dvoje: ponudnik, ki bo izbran lahko vozi z ladjami večje nosilnosti, kar pomeni, da bo imel tako naročnik tudi večje zaloge, ponudnik pa manjše prevozne stroške. To je seveda odločitev naročnika, če bi bili s tem vsi ponudniki v enakem položaju. Vendar je bil z navedenim favoriziran ravno izbrani ponudnik, saj samo on razpolaga z izvoznim pristaniščem, kjer lahko nalaga ladje nosilnosti večje od 70.000 mt, prav tako pa je časovni okvir od dneva, ko so ostali ponudniki ugotovili, da gre za spremembo prekratek, da bi lahko prilagodili svoje ponudbe spremenjenim okoliščinam.
Vlagatelj je o dejstvu, da je na strani izbranega ponudnika sodeloval bivši državni sekretar na ministrstvu, ki je pristojen za naročnika, obvestil Urad za preprečevanje korupcije. Po prejetem stališču Urada za preprečevanje korupcije, ki takšno ravnanje opredeljuje kot "neetično izkoriščanje prejšnjega položaja", vlagatelj ocenjuje, da gre pri ravnanju izbranega ponudnika za okoliščine, ki jih opredeljuje točka 23 razpisne dokumentacije: "Prepovedi v zvezi z izvajanjem dejanj". Vlagatelj ocenjuje, da gre v danem primeru za posredovanje ponudnika pri naročniku, komisiji ali članih nadzornega sveta naročnika in vplivanja nanje tekom celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Zastopnik izbranega ponudnika je neposredno pred pričetkom javnega razpisa sodeloval pri imenovanju nadzornega sveta naročnika in pri imenovanju direktorja naročnika. Vlagatelj ocenjuje, da za nastop okoliščin iz 23. člena razpisne dokumentacije zadostuje že objektivno dejstvo o nadrejenem položaju pooblaščenca izbranega ponudnika in ni potrebno posebej dokazovati dejanskih in konkretnih vplivov na naročnika, komisijo ali člane nadzornega sveta.
Nenazadnje vlagatelj še opozarja, da dvomi v navedbe certifikata premogovnika P.T. ADARO INDONESIA o obstoju ponujenega premoga tipa A. Vlagatelj prilaga publikacijo Mc'Closkeys big coalbook 2002, kjer so navedeni svetovni rudniki in premogi, katere le-ti ponujajo. V navedeni publikaciji je naveden tudi rudnik izbranega ponudnika z navedbo premogov, ki jih ponuja. Med njimi pa ni zaslediti premoga, katerega ponuja izbrani ponudnik. V primeru, da bi navedeni rudnik šele po izdaji publikacije pričel pridobivati premog, ki je predmet obravnavanega javnega naročila, pa slednji ne bi zadostil zahtevi iz točke 5/11 (prva alinea) razpisne dokumentacije, kakor tudi ni mogel eksploatirati rudnika zadnjih pet let s ponujenim premogom.
Naročnik je dne 21.08.2003 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, vlagatelju pa naložil povrnitev stroškov v višini 525.096,00 SIT.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so v celoti neutemeljene navedbe vlagatelja, da pri izdelavi obrazloženega obvestila naročnik ni ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Naročnik je obrazloženo obvestilo pripravil v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1. Obrazloženo obvestilo tako vsebuje vse obligatorne podatke, ki jih zahteva zakon, in sicer razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, naziv ponudnika, ki je izpolnjeval zahtevane pogoje in otočkovana merila, prednost sprejete ponudbe glede izpolnjevanja meril iz razpisne dokumentacije in naziv ponudnika, čigar ponudba je bila izbrana. Naročnik je že z obvestilom o oddaji javnega naročila, ki so ga prejeli vsi ponudniki, v celoti sledil določilu drugega odstavka 79. člena ZJN-1, in sicer zaradi transparentnosti postopka ter v izogib morebitnim zahtevam ponudnikov po obrazloženem obvestilu. Iz tega razloga se obvestilo o oddaji javnega naročila in obrazloženo obvestilo po vsebini ne razlikujeta bistveno. Po mnenju naročnika so neutemeljene tudi navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz točke 5/9 javnega razpisa in se nanašajo na veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je dovoljenje zahtevano s posebnimi predpisi. Res je, da je izbrani ponudnik v ponudbo priložil odločbo Upravne enote Koper, vendar pa v skladu s šestim odstavkom 4. člena Zakona o gospodarskih družbah ( Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD) zadostuje za začetek opravljanja dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, le in samo vpis družbe oz. dejavnosti v sodni register. Dejstvo je, da noben drug predpis za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila ne določa, da je potrebno za začetek opravljanja dejavnosti pridobiti kakršnokoli odločbo pristojnega državnega organa oz. organizacije z javnimi pooblastili, s katero se ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje ter da posledično lahko na podlagi odločbe začne opravljati takšno dejavnost, kot to zahteva sedmi odstavek 4. člena ZGD. Ker torej pri dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, v skladu z ZGD in Zakonom o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93â??â??; v nadaljevanju: ZT) ni potrebno pridobiti odločbe pristojnega organa, da lahko družba začne opravljati trgovinsko dejavnost, zadostuje za izpolnjevanje pogojev iz ZJN-1 in razpisne dokumentacije že sama registracija pri pristojnem sodišču.
Neutemeljeni so tudi očitki, ki se nanašajo na vlagateljevo ugotavljanje stanja izbranega ponudnika in njegove odločbe o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev iz leta 1995, ki se nanaša na spremenjeni naslov izbranega ponudnika. Slednje potrjuje tudi vlagatelj sam, saj ugotavlja, da v primeru, če izbrani ponudnik za opravljanje dejavnosti v tranzitu v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZT ne potrebuje skladišč, potrebuje pa vsaj poslovne prostore za opravljanje dejavnosti ter da bi v tem delu moral imeti odločbo o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev. Upravne enote pa po sprejetju novele ZGD ne izdajajo več nobenih odločb razen za opravljanje gostinske dejavnosti, ker tako zahteva specialni zakon.
Naročnik v celoti zavrača tudi vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na tekst s stani izbranega ponudnika predložene bančne garancije za resnost ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki bančno garancijo za resnost ponudbe predložiti bodisi na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali na obrazcih, ki jih v ta namen izdajajo banke z enako vsebino kot je v razpisni dokumentaciji. Že naročnik torej v primeru, da bančno garancijo izda banka ponudnika, ni zahteval istega besedila iz obrazca temveč je zahteval enako vsebino, glede na obrazce banke, ki jih izdajajo v ta namen. Naročnik navaja, da četrti odstavek 2. člena Navodil o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000) določa, da ponudnikova predloževa bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca, ki je priloga razpisne dokumentacije. Prav tako četrti odstavek 55. člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik vnovči bančno garancijo za resnost ponudbe v primeru, če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom. Izbrani ponudnik je v ponudbo priložil bančno garancijo z enako vsebino, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji naročnik, saj je v prvi alinei točke b), banka sprejela zavezo, da bo plačala upravičencu znesek bančne garancije v primeru, da bi izbrani ponudnik zavrnil sklenitev pogodbe v skladu z določbami javnega razpisa in sicer na prvi pisni poziv naročnika brez ugovora. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je takšna dikcija širša, kot je naročnik zahteval v vzorcu bančne garancije.
Naročnik nadalje navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil konzorcijsko pogodbo, iz katere nesporno izhaja, da so jo sklenile tri stranke, in sicer â??.., ki jo zastopa predsednik uprave â??., kot nosilec konzorcija, â??. ki jo zastopa direktor â??. in â??. ki jo zastopa predsednik uprave â??.. Navedeno izhaja tudi iz podpisa, kjer je pogodbo podpisala pogodbena stranka â??.. po predsedniku uprava â??.. Naročnik ugotavlja, da izkazovanje oz. identifikacijo pravnih gospodarskih družb s pečatom ne predpisuje noben zakon, zato je odtisnjen žig â??.. ob podpisu konzorcijske pogodbe brezbredmeten, glede na člane, vsebino konzorcijske pogodbe ter podpise na konzorcijski pogodbi.
Naročnik še navaja, da tehnološke karakteristike premoga (obrazec št. 8) v povezavi s certifikatom o kakovosti premega, niso bile predmet ocenjevanja, kot to navaja vlagatelj, temveč je bila to zahteva za pravilnost ponudbe. Predmet ocenjevanja je bila ponudbena cena (priloga št. 6) v povezavi s predračunom (priloga št. 7). Izbrani ponudnik je v prilogah št. 6 in 7 ponudil pogodbeno ceno za premog v sklopu A 33,30 USD pri 19 GJ/mt oz. 1,7526 USD/GJ. Enaki podatki izhajajo tudi iz vzorca pogodbe. Naročnik je v 16. členu pogodbe jasno določil, kako se bo pri posamezni dobavi izračunala pogodbena cena ob upoštevanju pogodbene cene iz 14. člena pogodbe dejansko ugotovljene spodnje kalorične vrednosti za vsako dobavo posebej, in sicer po metodologiji, ki je določena v 19. členu pogodbe in dejansko ugotovljeno težo po metodologiji iz 21. člena pogodbe. Naročnik v svoji razpisni dokumentaciji nikjer ni predpisal oz. od potencialnih ponudnikov zahteval, da morajo biti podatki tehničnih karakteristik premoga in ponudbene cene enaki, zahteval je samo omejitve pri spodnji kalorični vrednosti tako pri sklopu A kot pri sklopu B. Izbrani ponudnik pa je ponudil premog v skladu s tehničnimi zahtevami naročnika v točki 1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Ravno tako so po naročnikovem mnenju neutemeljene vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na kratico n.a.r. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti spodnja kalorična vrednost na a.r. osnovi, kar pomeni, da so morali ponudniki navesti kalorično ali energetsko vrednost ponujenega premoga, in sicer spodnjo v "as received" oz. v "dostavljenem stanju". Net v kratici n.a.r. (net as received) se nanaša na spodnjo oz. dejansko uporabno kalorično vrednost "as received", kot je to definirano s strani British standard 1016, ki definira osnovo, na kateri je bila ali bo analiza opravljena. "as received" ima poleg tega še nekaj imen z enakim pomenom ("as sampled", "as fired" & as dispeched). Iz navedenega izhaja, da je spodnja kalorična vrednost a.r. isto kot kalorična vrednost n.a.r. oz. isto kot Lower (Net) calorific value a.r. oz. isto kot Calorific (Heat) value n.a.r. Neutemeljeno je tudi samovoljno razlaganje izraza "približno", ki ga vlagatelj opira na posebne uzance za blagovni promet. Dejstvo je, da iz 33. člena vzorca pogodbe nesporno izhaja, da lahko naročnik odstopi od pogodbe s takojšnjim učinkom v primeru, če premog, ki je predmet posamezne dobave odstopa od zahtevanih tehnoloških karakteristik iz 4. člena pogodbe. Naročnik pa je v razpisni dokumentaciji predvidel tudi testni vžig oz. industrijski preizkus v primeru, da naročnik premoga od ponudnika še ni dobavljal. Tako naročniku kot vlagatelju je poznano, da se tehnološke karakteristike premoga spreminjajo in da noben dobavitelj ne more garantirati sukcesivne dobave premoga s popolnoma enakimi tehnološkimi karakteristikami kot jih ponujajo v svojih ponudbah.
Dejstvo je, da naročnik z metodologijo, ki jo je postavil v razpisni dokumentaciji, od ponudnikov ne kupuje tone premoga temveč njihovo kalorično vrednost oz. GJ. Res je, da je naročnik v javnem razpisu javno naročilo razdelil na dva sklopa, in sicer sklop A - premog spodnje kalorične vrednosti do 19 GJ/mt in sklop B - premog spodnje kalorične vrednosti do 21 GJ/mt. Izbrani ponudnik je v sklopu A ponudil premog spodnje kalorične vrednosti 18,5 GJ/mt, kar nesporno uzhaja tudi iz certifikata, ki ga je priložil v svoji ponudbi. Res je tudi, da je ponudil ceno pri spodnji kalorični vrednosti 19 GJ/mt, vendar naročnik ponovno poudarja, da pri tem podatku ne gre za pomoto ali namen izbranega ponudnika zavajati z resničnim podatkom 18,5 GJ/mt, saj je bil v svoji ponudbi jasen, podatki pa se tako v razpisnih obrazcih kot tudi v pogodbi in certifikatu popolnoma ujemajo.
Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na spreminjanje razpisne dokumentacije naročnik ugotavlja, da je vlagatelj s slednimi prekludiran. ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da se morajo ponudniki na morebitne kršitve odzvati z zahtevo za revizijo takoj, ko zanje izvejo in ne šele po sprejemu odločitve naročnika. Po mnenju naročnika ne držijo navedbe vlagatelja, da je za spremembe razpisne dokumentacije izvedel šele ob vpogledu v dokumentacijo. Navedeno dejstvo potrjuje tudi sam, saj se sklicuje na prekratek časovni okvir od dne, ko je izvedel za spremembo (dne 02.06.2003), do dneva oddaje ponudb. Sicer pa je dejstvo, kar jasno izhaja iz samega razpisa, da bo od ponudnikov sukcesivno dobavljal le in samo 70.000 mt pri posameznem naročilu.
Naročnik še navaja, da oseba, katero sicer brez imena in priimka navaja vlagatelj, ni zastopnik izbranega ponudnika temveč zastopnik konzorcialnega partnerja izbranega ponudnika, s svojo bivšo funkcijo pa v skladu s pozitivno zakonodajo ne more sodelovati pri imenovanju nadzornega sveta naročnika in imenovanju direktorja. Sicer pa člane nadzornih svetov delniških družb, kjer je solastnik ali lastnik RS, tako tudi nadzornega sveta naročnika, imenuje Vlada RS po postopku in na način, ki je za to predpisan. Sklicevanje na mnenje Urada za preprečevanje korupcije pa je v celoti brezpredmetno, saj slednji v konkretnem primeru ni pristojen, kot je tudi sam ugotovil v dopisu, z dne 2003.
Tudi glede dvoma, ki ga je vlagatelj navedel o navedbi certifikata premogovnika o obstoju ponujenega premoga tipa A, naročnik meni, da ni utemeljen. Naročnik meni, da je publikacija, ki jo je predložil vlagatelj zgolj reklamni katalog, v katerem se oglašujejo svetovni premogovniki. Sicer pa je naročnik od ponudnikov zahteval tudi finančna zavarovanja, tako za resnost ponudbe (v višini 500.000.000,00 SIT), prav tako pa bo v primeru sklenitve pogodbe od dobavitelja zahteval bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene vrednosti.
Naročnik je dne 27.08.2003 na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."
Očitek vlagatelja, ki se nanaša na obrazloženo obvestilo o oddaji naročila ni utemeljen. V zvezi s tem je potrebno najprej opozoriti vlagatelja, da ZJN-1 sklepa o oddaji naročila ne ureja več, temveč namesto slednjega v drugem odstavku 78. členu določa, da naročnik o vsakem oddanem naročilu sestavi pisno poročilo, na podlagi katerega mora nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila. Poročilo o oddaji naročila je tako le notranji akt naročnika, naročnik pa s svojo odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika vse ponudnike, ki so sodelovali v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, seznani s pisnim obvestilom. Ker vsebine obvestila o oddaji javnega naročila ZJN-1 izrecno ne ureja, je potrebno šteti, da je vsebina in obseg v njem vsebovanih podatkov prepuščena naročniku. Iz dokumentacije o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik vsem trem ponudnikom poslal obvestilo o oddaji naročila.
ZJN-1 daje ponudniku, ki ni bil izbran, v prvem odstavku 79. člena še možnost, da se lahko po prejemu obvestila o oddaji naročila odloči, da ne bo takoj vložil zahtevka za revizijo, temveč bo prej od naročnika zahteval (najkasneje v osmih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila) še obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V takšnem primeru začne zanj rok za vložitev zahtevka za revizijo teči šele od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila.
Vlagatelj je prej opisano možnost izkoristil in naročnik mu je na njegovo zahtevo posredoval
(tudi) obrazloženo obvestilo o oddaji naročila (dokument št. 37/03, z dne 26.06.2003). Državna revizijska komisija je preverila vsebino obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila in ugotovila, da slednje ni v nasprotju z relevantno zakonsko določbo. ZJN-1 namreč v drugem odstavku 79. člena naročniku nalaga, da mora obrazloženo obvestilo vsebovati razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril, ki jih je postavil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Naročnikova dolžnost, da pisno obrazloži svojo odločitev, je eno od sredstev, s katerim se zagotavlja transparentnost postopka oddaje javnega naročila tudi v tisti fazi, v kateri je ponudbena javnost sicer izključena. Zato mora naročnik v obrazložitvi predstaviti tiste relevantne ugotovitve, ki so ga privedle do končne odločitve oziroma opisati razloge, ki govorijo v prid izbire najugodnejšega ponudnika. Navedeno pa ne pomeni (kot zmotno meni vlagatelj), da je naročnik dolžan v obrazložitev sklepa vključiti prav vse podrobnosti v zvezi s potekom postopka v fazi ocenjevanja in primerjave ponudb. Slednje služi naročniku (le) kot podlaga za odločitev o najugodnejši ponudbi in mora biti v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-1 dokumentirano v spisovni dokumentaciji tako, da je v morebitnem revizijskem postopku objektivno preverljivo.
ZJN-1 torej v drugem odstavku 79. člena določa, da mora obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila vsebovati naslednje podatke: 1.) razloge za zavrnitev ponudbe, 2.) nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila 3.) prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril in 4.) naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana. V obrazloženem obvestilu, ki ga je vlagatelj prejel od naročnika, so vsebinsko zajeti vsi podatki iz citiranega člena, zato je mogoče ugotoviti, da je le-to sestavljeno v skladu z zakonom.
Kar zadeva vlagateljev očitek o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 9. podtočki 5. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ker v ponudbo ni priložil niti odločbe o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev za poslovanje na naslovu â??., niti odločbe o izpolnjevanju pogojev, ki se nanaša na dejavnost, ki je predmet obravnavanega javnega razpisa, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da dejansko stanje glede obravnavane revizijske navedbe ni sporno. Tako naročnik kot vlagatelj se namreč strinjata v tem, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, v 9. podtočki 5. točke (Pogoji, ki jih mora izpolniti ponudnik) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da mora ponudnik izpolniti (med drugimi) tudi naslednji pogoj, da lahko sodeluje v tem postopku oddaje javnega naročila: "da ima veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (če je dovoljenje zahtevano s posebnimi predpisi) - ponudnik priloži dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti oziroma enakovredno potrdilo, ki ga izda pristojni organ, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti, če je dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom". Pač pa si stranki v tem revizijskem postopku nista edini v tem, ali bi moral, glede na dikcijo zgoraj citiranih naročnikovih navodil iz razpisne dokumentacije ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje, izbrani ponudnik zgoraj navedeno dovoljenje predložiti. V zvezi s tem je potrebno najprej ugotoviti, da je dne 22.06.2001, v veljavo stopila novela ZGD-F (Uradni list RS, št. 45/01), ki je dotedanji šesti odstavek 4. člena ZGD (ki se je glasil: "Družba ne sme začeti opravljati svoje dejavnosti, preden ni vpisana v register in preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti ter tega ne ugotovi pristojni organ".), nadomestila z novim šestim in sedmim odstavkom, ki določata:
6) Družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je vpisana v register.
7) Če drug zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti poleg pogoja iz šestega odstavka tega člena določa še posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: posebni pogoji), lahko družba začne opravljati dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom. Če v primeru iz prejšnjega odstavka drug zakon določa, da sme družba začeti z opravljanjem dejavnosti, ko pristojni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda takšno odločbo.
Iz zakonskega teksta izhaja, da je sam vpis v sodni register nujen, ne pa vedno tudi zadosten pogoj zato, da družba lahko začne tudi dejansko opravljati registrirano dejavnost. Če poseben zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti, predpisuje še posebne pogoje za opravljanje le-te, potem je začetek opravljanja dejavnosti vezan bodisi na izpolnjevanje teh pogojev, bodisi na izdano odločbo, s katero pristojni državni organ oziroma organizacija s posebnimi pooblastili ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje takšne dejavnosti.
Predmet javnega razpisa je dobava premoga. Kot izhaja iz vpisa v sodni register je izbrani ponudnik (med drugim) registriran tako za dejavnost "posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, tehničnih kemikalij", ki je po vsebini uvrščena med dejavnosti iz razreda 51.12 Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02; v nadaljevanju: uredba), kot tudi za dejavnost "trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi", ki je po vsebini uvrščena med dejavnosti iz razreda 51.51 uredbe. Opravljanje dejavnosti, ki je predmet obravnavanega javnega naročila ureja ZT. Ker slednji za opravljanje dejavnosti predmetnega javnega razpisa, ne določa, da bi bilo ugotavljanje posebnih pogojev podvrženo pridobivanju odločb, Državna revizijska komisija ugotavlja (kot je pravilno navedel tudi naročnik), da za izpolnjevanje zgoraj citirane naročnikove zahteve, zadostuje že samo registracija pri pristojnem sodišču, katero pa je izbrani ponudnik nesporno priložil.
Na zgoraj navedeno presojo ne more vplivati niti dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil Odločbo Upravne enote Koper št. 301-59/90, z dne 30.01.1995.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju ugotavljala, ali je vlagateljev očitek, ki se nanaša na po njegovem mnenju neustrezno predloženi bančni garanciji za resnost ponudbe, zaradi česar naj bi bila ponudba izbranega ponudnika "nepopolna" utemeljen.
V zvezi s tem je potrebno najprej opozoriti vlagatelja, da ZJN-1 termina "popolna ponudba" ne uporablja več, pač pa v 18. točki prvega odstavka 3. člena govori o "pravilni ponudbi", to pa je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
Kot izhaja iz revizijskega zahtevka, vlagatelj obravnavani očitek argumentira z naročnikovo zahtevo iz 1. alinee točke b) v razpisno dokumentacijo priloženih obrazcev št. 14 in št. 15, iz katerih izhaja zaveza banke, da bo izplačala naročniku 500 mio SIT, v 15 dneh po prejemu naročnikovega prvega pisnega zahtevka, brez kakršnega koli dodatnega utemeljevanja, če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju ponudbe ne podpiše pogodbe, ali zavrne podpis pogodbe.
Pregled obeh garancij za resnost ponudbe (za sklop A in za sklop B), ki ju je izbranemu ponudniku izdala â??., pokaže, da je v zvezi s tem iz slednjih izhaja zaveza banke, da bo izplačala naročniku 500 mio SIT, v 15 dneh po prejemu naročnikovega prvega pisnega zahtevka, brez kakršnega koli dodatnega utemeljevanja, če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju celotne ali dela njegove ponudbe zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami javnega razpisa.
Kot pravilno ugotavlja vlagatelj je naročnik v 11. točki (Vrsta finančnega zavarovanja) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe opozoril ponudnike, da so lahko garancije na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije, ali na obrazcih, ki jih banke izdajajo v ta namen z enako vsebino kot je v razpisni dokumentaciji. Po mnenju Državne revizijske komisije izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da je z zgoraj navedenim besedilom iz obeh garancij za resnost ponudbe kakorkoli posegel v vsebino s strani naročnika zahtevane bančne garancije za resnost ponudbe. Vlagatelj pa tudi v ničemer ne pojasni zatrjevane različnosti oziroma vsebinskega odstopanja od zahtev iz razpisne dokumentacije, ki bi zahtevala izločitev ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj slednjega ne pojasni niti v tistem delu revizijskega zahtevka, kjer opozarja na domnevno različnost "dveh pravnih momentov" (ne podpiše pogodbe ali zavrne podpis pogodbe) niti ne pove v čem je dikcija izbranega ponudnika, ki se glasi "zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami javnega razpisa", vsebinsko drugačna od tiste, ki je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji.
Bistvo bančne garancije je vsekakor v tem, da se z njo zavarujejo morebitna tveganja naročnika pred določenimi ravnanji ponudnika. Četrti odstavek 55. člena ZJN-1 namreč določa, da po poteku roka (za oddajo ponudb), ponudnik ne sme več umakniti ali spremeniti ponudbe. Ravno tako določa, da sme v primeru, če ponudnik umakne ponudbo ali jo spremeni po poteku roka ali ne sklene pogodbe, če je bila njegova ponudba izbrana, naročnik vnovčiti garancijo za resnost ponudbe.
S strani izbranega ponudnika predloženi bančni garanciji pa sta nenazadnje v celoti usklajeni tudi s četrtim odstavkom 2. člena Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS št. 43/2000), ki določa, da ponudnikova predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca, vendar pa predložena garancija ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga določi naročnik ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko.
Kar zadeva vlagateljev očitek, da ni pravne povezave med izbranim ponudnikom in premogovnikom, ki je izdal certifikat (iz razloga, ker je na konzorcijski pogodbi, ki jo je priložil izbrani ponudnik odtisnjen žig družbe â??..) ter da je posledično nejasna in zavajujoča tudi izjava rudnika iz 11. podtočke točke 5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v drugem odstavku 4. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Sodelovanje na javnem razpisu) zapisal, da ponudbo lahko odda tudi skupina ponudnikov, ki morajo biti povezani v konzorcij in da mora le nosilec konzorcija predložiti dokumente, za izpolnitev obveznih pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila v skladu z 41. členom ZJN-1. Naročnik je v 14. podtočki 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (Dokumenti za pravilnost ponudbe) zahteval predložitev konzorcijske pogodbe.
Izbrani ponudnik je v svoji ponudbo predložil konzorcijsko pogodbo (Pogodba o skupnem nastopu-konzorciju na javnem razpisu za oddajo naročila po odprtem postopku "Dobava premoga-št. 37/03 naročnika â??. z dne 14.06.2003), iz katere izhaja, da so jo sklenile tri pogodbene stranke, in sicer â??., ki jo zastopa predsednik uprave â??, kot nosilec konzorcija, â??.., ki jo zastopa direktor â?? in â??., ki jo zastopa predsednik uprave â??.. Tako iz konzorcijske pogodbe jasno izhaja, kdo so pogodbene stranke, in sicer tako iz uvoda pogodbe, kot tudi iz podpisov pooblaščencev vseh treh udeleženih družb.
Če je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo. Tako določa Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01) v 57. členu.
Na podlagi zgoraj navedenega je potrebno ugotoviti, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidna "povezava med rudnikom in izbranim ponudnikom". Izbrani ponudnik je namreč predložil izjavo rudnika z vsebino, kot je bila določena v razpisni dokumentaciji. Vse pravice iz tega dokumenta se glasijo v korist enega izmed treh konzorcialnih partnerjev, to je v korist družbe â??.. Povezava med rudnikom in izbranim ponudnikom (nosilcem konzorcija) je tako družba â??.., odnose med člani konzorcija pa ureja konzorcijska pogodba.
Glede na to so navedbe vlagatelja torej tudi v tem delu revizijskega zahtevka neutemeljene, odtisnjen žig â??. ob podpisu konzorcijske pogodbe pa je glede na stranke, vsebino ter podpisnike konzorcijske pogodbe (v katero je vlagatelj vpogledal dne 08.08.2003), v razmerju do vprašanja pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika brezpredmeten.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju ugotavljala, katere podatke iz predloženih ponudb je naročnik upošteval pri ocenjevanju ponudb in/ali utemeljenost vlagateljevega očitka, ki navaja, da se podatki med certifikatom in po posameznem ponudniku predloženih tehnoloških karakteristikah premoga ter podatki v ponudbi (priloga 6) in predračunu (priloga 7), kjer so navedeni podatki o spodnji kalorični vrednosti premoga, ne smejo razlikovati.
Kot izhaja iz razpisne dokumentacije tehnološke karakteristike premoga (iz obrazca št. 8) in certifikat o kakovosti premoga, nista bila predmet ocenjevanja. Predmet ocenjevanja je bila ponudnikova (ponudbena) cena kot izhaja iz ponudbe (priloga št. 6) in iz predračuna (priloga št. 7). Naročnik pa je v 16. členu (vzorca) pogodbe tudi določil, kako se bo pri posamezni dobavi izračunala pogodbena cena ob upoštevanju pogodbene cene iz 14. člena pogodbe dejansko ugotovljene spodnje kalorične vrednosti za vsako dobavo posebej in sicer po metodologiji, ki je določena v 19. členu pogodbe in dejansko ugotovljeno težo po metodologiji iz 21. člena pogodbe.
Sicer pa je naročnik v 21. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da je kot edino merilo za ocenjevanje ponudb določil merilo ponudbena cena.
Vlagatelj v obravnavanem revizijskem zahtevku ocenjevanja po merilu ni izpodbijal. Ker pa se je v zvezi s tem v zahtevku za revizijo skliceval (tudi) na navedbe, ki jih je postavil v prvotnem revizijskem zahtevku (revizijski zahtevek z dne 04.07.2003), je Državna revizijska komisija preverila tudi ocenjevanje po edinem merilu (ponudbena cena), ki ga je naročnik postavil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je ocenjevanje (in metodologijo izračuna posamezne dobave) preverila tudi zaradi ponazoritve razlike med ocenjevanjem po merilu ponudbena cena (ki je vplivalo na izbiro v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila) in med izračunom pogodbene cene pri vsaki posamezni dobavi (v skladu z metodologijo iz vzorca pogodbe).
Naročnik je na 14. strani razpisne dokumentaciji v 21. točki (Merilo in način ocenjevanja ponudb) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe razložil način uporabe merila ponudbena cena, in sicer:
Ocenjevanje oziroma vrednotenje ponudb bo potekalo po naslednjem merilu:
Ponudbena cena vrednotenja (Pm) do 100 točk
SKUPAJ max 100 točk
število točk za konkretnega ponudnika se določi po enačbi:
šTp = (Pmx/Pmi) * 100
šTp = število točk, ki jih prejme ponudnik
Pmx = najnižja ponujena cena vrednotenja
Pmi = ponujena cena vrednotenja primerjanega ponudnika
Izračun Pm za posameznega ponudnika se izvrši na naslednji način:
Pm = (PcDES/mt / qs) + ka + kf + kms [USD/GJ]
Pm = ponudbena cena vrednotenja USD/GJ
PcDES/mt = ponudbena cena za tono premoga v USD/mt - pariteta DES-dobavljeno na ladji v namembnem pristanišču Koper, pri podani qs v GJ/mt
qs = spodnja kalorična vrednost premoga (ar)- specifična sežigna toplota GJ/mt
ka = korekcija akreditiva USD/GJ
kf = korekcija financiranja USD/GJ
kms = korekcija manipulativnih stroškov USD/GJ
USD = ameriški dolar
GJ = Giga Joul
mt = količina v tonah (metrična tona je 1000 kg)
Izračun ka: strošek akreditiva 0,5%
ka = (PcDES/mt / qs) x 0,005
V primeru, da ponudnik ne zahteva akreditiva je ka enak 0.
Izračun kr: referenčna obrestna mera za 365 dni - p = 11,44% p.a.
kf = (PcDES/mt / qs) x r
Za preračune se uporabi navadni obrestni račun - (G x p x d) / 36500,
Dnevni obrestovalni faktor - rd = p / 365 = 11,44% / 365 = 0,0313%
Za ponudnika, ki ponudi najugodnejši plačilni rok (najdaljši) je r enak 0, iz tega sledi, da je
kf enak 0.
r = 0,0313% x (najugodnejši plačilni rok - plačilni rok primerjanega ponudnika)
Izračun kms: Cp- pristaniški strošek 5 USD/mt premoga, Ct - transportni strošek 9,64 USD/mt premoga
kms = (Cp + Ct) / gs
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je način uporabe zgoraj navedenega merila opisan tako, da je na osnovi opisa načina uporabe merila ter pregleda dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, ki jo je predložil naročnik, mogoče preveriti potek in rezultate ocenjevanja prejetih ponudb.
Iz poročila o ocenjevanju ponudb je razvidno, da je naročnik merilo za ocenjevanje ponudb uporabil natanko tako kot je vnaprej določil v razpisni dokumentaciji, in sicer je najnižjo ponujeno (v posameznem sklopu) ovrednotil s 100 točkami, višje ponudbene cene pa glede na odstopanje od najnižje izračunane ponudbene cene. Glede na vsebino revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija preverila izračuna cen ločeno za oba razpisana sklopa (najprej za sklop A) pri izbranemu ponudniku in vlagatelju (pri tretjem ponudniku - to je pri ponudniku Petrol d.d., Ljubljana izračuna cene ni preverila, ker slednje, glede na dejstvo, da je ponudil najvišjo ceno vrednotenja, v obravnavani revizijski zadevi ni relevantno).
Sklop A:
Izbrani ponudnik je ponudil za tono premoga ceno v višini 33,30 USD pri spodnji kalorični vrednosti qs 19 GJ/mt - pariteta DES- dobavljeno na ladji v namembnem pristanišču Koper (Pc DES/mt): Količnik (Pc DES/mt / qs) tako znaša 1,752632 USD/GJ. Ker izbrani ponudnik ni zahteval akreditiva je znaša korekcija akreditiva 0 USD/mt. Izbrani ponudnik je nadalje ponudil najdaljši (75 dnevni ) plačilni rok, zato znaša korekcija financiranja 0 USD/mt. Korekcija manipulativnih stroškov ob spodnji kalorični vrednosti premoga 19 GJ/mt znaša 0,798916 USD/mt. Izračunana ponudbena cena vrednotenja znaša 2,551547 USD/GJ. Glede na najnižjo izračunano ceno izmed vseh treh ponudnikov je izbranemu ponudniku tako pripadlo 100 točk.
Vlagatelj je ponudil za tono premoga 33,35 USD pri spodnji kalorični vrednosti qs 19 GJ/mt - pariteta DES- dobavljeno na ladji v namembnem pristanišču Koper. (Pc DES/mt): Količnik (Pc DES/mt / qs) znaša 1,765789 USD/GJ. Ker vlagatelj ni zahteval akreditiva znaša korekcija akreditiva 0 USD/mt. Vlagatelj je ponudil 30 dnevni plačilni rok zato znaša korekcija financiranja 0,024871 USD/mt. Korekcija manipulativnih stroškov Kms ob spodnji kalorični vrednosti premoga 19 GJ/mt pa znaša 0,798916 USD/mt.
Glede na zgoraj opisan način znaša ponudbena cena vrednotenja 2,589576 USD/GJ. Glede proporcialno odstopanje ponudbene cene vlagatelja, glede na ceno izbranega ponudnika je vlagatelj upravičeno prejel 98,5315 točk.
Sklop B
Izbrani ponudnik je ponudil za tono premoga ceno v višini 36,00 USD pri spodnji kalorični vrednosti qs 20,60 GJ/mt - pariteta DES- dobavljeno na ladji v namembnem pristanišču Koper (Pc DES/mt). Količnik (Pc DES/mt / qs) znaša 1,747573 USD/GJ. Ker izbrani ponudnik ni zahteval akreditiva je znaša korekcija akreditiva 0 USD/mt. Izbrani ponudnik je nadalje ponudil ponujeni najdaljši (75 dnevni ) plačilni rok, zato znaša korekcija financiranja 0 USD/mt. Korekcija manipulativnih stroškov ob spodnji kalorični vrednosti premoga 20,60GJ/mt znaša 0,736864 USD/mt. Izračunana ponudbena cena vrednotenja znaša 2,484437 USD/GJ. Glede na najnižjo izračunano ceno izmed vseh treh ponudnikov je izbranemu ponudniku tako pripadlo 100 točk.
Vlagatelj je ponudil za tono premoga ceno v višini 36,95 USD pri spodnji kalorični vrednosti 21 GJ/mt- pariteta DES- dobavljeno na ladji v namembnem pristanišču Koper. (Pc DES/mt): Količnik (Pc DES/mt / qs) znaša 1,759524 USD/GJ. Ker vlagatelj ni zahteval akreditiva znaša korekcija akreditiva 0 USD/mt. Vlagatelj je ponudil 30 dnevni plačilni rok zato znaša korekcija financiranja 0,024783 USD/mt. Korekcija manipulativnih stroškov ob spodnji kalorični vrednosti premoga 21 GJ/mt pa znaša 0,722829 USD/mt.
Glede na zgoraj opisan način znaša ponudbena cena vrednotenja 2,507135 USD/GJ. Glede proporcialno odstopanje ponudbene cene vlagatelja, glede na ceno izbranega ponudnika je vlagatelj upravičeno prejel 99,0946 točk.
Ocenjevanje obeh ponudb se tako izkaže kot pravilno, nediskriminatorno in povsem transparentno.
Naročnik v 16. členu pogodbe jasno določil, kako se bo pri posamezni dobavi izračunala pogodbena cena ob upoštevanju tako pogodbene cene iz 14. člena pogodbe kot tudi ob upoštevanju dejansko ugotovljene spodnje kalorične vrednosti (po metodologiji iz 19. člena pogodbe in dejansko ugotovljeno težo (po metodologiji iz 21. člena pogodbe) po sledeči formuli:
DUSKV
K = PC x ------------------------------------------------------------------ x mt
(pogodbena spodnja kalorična vrednost)â??. GJ/mt
K = kupnima
PC = pogodbena cena, kot je določena v 14. členu pogodbe
DUSKV = dejansko ugotovljena spodnja kalorična vrednost (ar) v skladu z 19. členom pogodbe
mt = dejansko ugotovljena količina v skladu z 21. členom
V primeru, če je DUSKV nižja od spodnje kalorične vrednosti (ar), se K zmanjša za znesek KKMS, ki se določi po formuli:
KKMS = ((PSKV : DUSKV) -1) x MS/mt x mt
KKMS = korekcija kupnine za manipulativne stroške
PSKV = pogodbena spodnja kalorična vrednost (ar)
MS/mt = manipulativni stroški 14,64 USD/mt
V primeru, da je DUSKV enaka ali večja od PSKV se KKMS ne obračuna. Če prodajalec dobavi premog z višjo DUSKV od 19 GJ/mt za sklop A oz. 21 GJ/mt za sklop B, se pri izračunu kupnine upošteva DUSKV - 19 GJ/mt za sklop A in 21 GJ/mt za sklop B.
Glede na zgoraj opisano metodologijo je potrebno pritrditi naročniku v tem, "da ne kupuje tone premoga temveč njegovo kalorično vrednost oz. GJ". Naročnik je (kot pravilno ugotavlja vlagatelj) javno naročilo razdelil na dva sklopa, in sicer sklop A - premog spodnje kalorične vrednosti do 19 GJ/mt in na sklop B - premog spodnje kalorične vrednosti do 21 GJ/mt. Izbrani ponudnik je v sklopu A ponudil premog spodnje kalorične vrednosti 18,5 GJ/mt. Hkrati je izbrani ponudnik ponudil ceno pri spodnji kalorični vrednosti 19 GJ/mt, ki je bila tudi osnova, za izračun njegove ponudbene cene.
Sicer pa je naročnik v odločitev o revizijskem zahtevku za jasno razumevanje pravilne uporabe metodologije iz zgoraj razloženega 16. člena pogodbe, predstavil praktičen izračun za primer, ko bi izbrani ponudnik dobavil premog spodnje kalorične vrednosti 18,5 GJ/mt, ki ga Državna revizijska komisija v celoti sprejema.
Naročnik je torej edino merilo ponudbena cena uporabil tako kot je vnaprej zapisal v razpisno dokumentacijo, metodologijo izračunavanja cene za vsako posamezno dobavo pa uporabil iz razloga, ki ga gre pripisati predmetu javnega naročila. Državna revizijska komisija namreč v celoti sprejema razlago naročnika, da se tehnološke karakteristike premoga spreminjajo in da posledično noben dobavitelj ne more zagotoviti zaporedne dobave premoga s popolnoma enakimi tehnološkimi karakteristikami. Temu v prid govorita vsekakor tudi dejstvi, da razpisni pogoji tudi sicer zahtevajo le doseganje oziroma ne-preseganje določenih vrednosti za posamezen tip premoga in da iz razpisne dokumentacije ne izhaja zahteva, da bi morali ponudniki ob vsaki zaporedni dobavi ponuditi vrednosti kot izhajajo iz certifikata.
Nenazadnje pa vlagatelj v obravnavanem revizijskem zahtevku ne izpodbija niti merila za ocenjevanje ponudb niti zgoraj opisane metodologije iz (vzorca) pogodbe niti vseh ostalih naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na obravnavani očitek. Kljub temu pa ga Državna revizijska komisija vseeno opozarja, da bi bil takšen očitek (ki bi bil torej naperjen zoper razpisno dokumentacijo) skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN že prepozen in ga posledično po vsebini ne bi bilo več mogoče presojati.
V nadaljevanju presoje utemeljenosti revizijskega zahtevka je bilo potrebno v zvezi z obravnavanim vlagateljevim očitkom ugotoviti ali je izbrani ponudnik s predloženim certifikatom (ki ga je izdal rudnik premoga) kršil določila razpisne dokumentacije. Pri tem je potrebno ugotoviti, da je naročnik na več mestih v razpisni dokumentaciji zapisal, da zahteva premog spodnje kalorične vrednosti do 19 oz. 21 GJ/mt na a.r. osnovi. Zahtevo, ki se nanaša na kakovost dobavljenega premoga je naročnik vezal na dostavljeno stanje - as received -a.r. (kot je pojasnil v vzorcu pogodbe je "a.r." - "as received" oz. dostavljeno stanje) za določene vrednosti spodnje kalorične vrednosti. Naročnik pa je v razpisni dokumentaciji definiral tudi metode analize spodnje kalorične vrednosti. Prej opisanim naročnikovim zahtevam je morala slediti tudi ponudbena dokumentacija
Iz certifikata rudnika izbranega ponudnika, to je rudnika â??â??, za premog tipa A izhaja naslednja kakovost premoga:
Toplotna vrednost približno 18,5 GJ/mt (n.a.r) (oziroma v originalu Heat Value: 18,5 GJ/mt (n.a.r.) approximate)
Vlaga skupno približno 28,0% (a.r.)
Pepel približno 2,5% (a.r.)
Hlapna snov približno 41,0% (a.r.)
Žveplo približno 0,2% (a.r.)
HGI tipično 52
Velikost 0 - 50 mm
Iz Pogodbe o dobavi premoga (v nadaljevanju: pogodba) pa za premog tipa A izhajajo naslednje (s strani izbranega ponudnika) ponujene tehnološke karakteristike:
a) spodnja kalorična vrednost (ar) 18,5 GJ/mt
b) minimalna skupna vlaga (ar) 28,0%
c) pepel (ar) 2,5%
d) hlapne snovi (ar) 41,0%
e) žveplo (ar) 0,2%
f) HGI 52
g) granulacija 0-50 mm
Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika vsebinsko ne odstopa od naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, saj je zapis v certifikatu o tehničnih karakteristikah ustrezen in opredeljuje potrebne tehnične parametre. Na podlagi presoje navedb v revizijskem zahtevku in navedb naročnika v sklepu s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil ter ob vpogledu v strokovno literaturo (GWC Coal Handbook - General Editor Dr.G.W. Waterhouse) je Državna revizijska komisija zavzela stališče, da je zapis o toplotni vrednosti (heat value) sinonim za zahtevano kalorično vrednost (calorific value), ki se edina od zahtevanih tehničnih parametrov v obravnavanem delu pojavlja kot spodnja oziroma zgornja (higher, lower value) merljiva oziroma izražena vrednost, ki se izrazi v isti enoti GJ/mt (čemur je izbrani ponudnik v celoti sledil).
Zahtevan je bil tudi zapis stanja premoga oziroma osnova za ugotavljanje njegove kalorične oziroma toplotne vrednosti, in sicer kot dostavljeno stanje oziroma z oznako a.r. (as received). Iz certifikata, ki ga je predložil izbrani ponudnik izhaja zapis n.a.r., kar očitno pomeni okrajšavo za net as received. Dostavek net (n) v tem primeru pomeni zapis meje toplotne oziroma kalorične vrednosti, in sicer kot sinonim za spodnjo kalorično vrednost (lower heating value), kot navaja tudi naročnik, za razliko od zgornje (gross) kalorične oziroma toplotne vrednosti. Oznaka net (n) pa nima vpliva na pomen oziroma morebitno drugačno tolmačenje zapisa a.r., kot osnove za izdelavo analize zahtevanih vrednosti dobavljenega premoga. V tem primeru oznaka net (n) zgolj opozarja na izpolnjevanje pogoja za definiranje spodnje kalorične vrednosti ponujenega premoga, zato po mnenju Državne revizijske komisije takšen zapis ne odstopa od zahtev iz razpisne dokumentacije.
Upoštevaje določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN se Državna revizijska komisija ni opredelila do vlagateljevih navedb, ki se nanaša na spremembo razpisnih pogojev v zvezi z nosilnostjo ladij. Naročnik naj bi namreč po vlagateljevih navedbah s prej navedeno spremembo favoriziral izbranega ponudnika, saj naj bi le slednji razpolagal z izvoznim pristaniščem, kjer lahko nalaga ladje nosilnosti večje od 70.000 mt.
V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN (ki je izjema od siceršnje možnosti vložitve revizijskega zahtevka v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila - prvi odstavek 12. člena ZRPJN), vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Prej citirana zakonska določba uveljavlja načelo hitrosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve revizijskega zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj bi omogočilo sprotno odpravljaje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Spreminjanje tehničnih specifikacij, je v skladu z ZJN-1 terminsko uvrščeno v fazo pred oddajo ponudb, zato je potrebno morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi s tem reševati še pred javnim odpiranjem ponudb (z možnostjo zahtevati dodatna pojasnila na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZJN-1) oziroma (najkasneje) do odločitve o dodelitvi naročila (z vložitvijo revizijskega zahtevka).
Tako je mogoče za vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane (ne) pravilnosti v zvezi s spremenjeno razpisno dokumentacijo jasno ugotoviti, da bi vlagatelj glede slednjih lahko zaprosil bodisi za pojasnila in/ali da bi jih moral vlagatelj izpodbijati najkasneje do trenutka izdaje izpodbijanega sklepa, saj so mu bile (ali bi mu morale biti) znane že vse od dne, ko je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo (02.06.2003). Ker je torej vlagatelj iz prej navedenih razlogov vložil zahtevek za revizijo šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o dodelitvi naročila, je potrebno šteti, da je predmetni očitek vlagatelj v smislu določil ZRPJN formalno prepozen in ga posledično po vsebini ni več mogoče obravnavati.
Sicer pa je glede obravnavanega očitka potrebno ugotoviti še, da je bil vlagatelj z obravnavano spremembo seznanjen že 02.06.2003 (in ne šele ob vpogledu v spisovno in ponudbeno dokumentacijo), kar potrjuje dokumentacija iz spisa in nenazadnje tudi vlagatelj sam, saj je v (prvem) revizijskem zahtevku, z dne 07.07.2003 nedvoumno zapisal, da je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo (tudi v delu razpisnih pogojev, ki se nanašajo na nosilnost ladij) dne 02.06.2003.
Kar se tiče vlagateljevih očitkov, "da je na strani izbranega ponudnika sodeloval bivši državni sekretar na ministrstvu, ki je pristojno za naročnika", je potrebno najprej ugotoviti, da vlagatelj v obravnavanem primeru sicer zatrjuje, da gre v danem primeru za "posredovanje ponudnika pri naročniku, komisiji ali članih nadzornega sveta naročnika in vplivanje nanje pred in med postopkom pregledovanja, ocenjevanja in primerjave ponudb ter pri odločanju o izbiri ponudbeâ??", vendar pa za svoje trditve ni predložil nikakršnih dokazov (kljub omogočenemu vpogledu tako v spisovno kot tudi v ponudbeno dokumentacijo), na podlagi katerih bi Državna revizijska komisija lahko preverila, v čem se kažejo zatrjevane okoliščine. Podane navedbe so namreč tako splošne, da iz njih ni mogoče razbrati, v čem naj bi bile podane kršitve naročnika, zato slednjih Državna revizijska komisija v revizijskem postopku ni mogla preveriti. Tako ne vzdrži vlagateljev zaključek, da za nastop okoliščin iz 23. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zadostuje že zatrjevanje objektivnega dejstva o domnevno nadrejenem položaju pooblaščenca enega izmed konzorcialnih partnerjev izbranega ponudnika, saj bi bilo potrebno vpliv takšnega položaja dokazati oziroma opozoriti na njegove posledice. V obravnavanem primeru s strani vlagatelja zahtevani izločitvi izbranega ponudnika ni (bilo) mogoče slediti niti s presojo argumentov iz mnenja Urada za preprečevanje korupcije (dokument št. 003-242-72/2003-2, z dne 25.07.2003), ki ga je kot dokaz predložil vlagatelj.
Sicer pa člane nadzornega sveta naročnika in direktorja naročnika imenuje vlada RS po postopku in na način, ki je za to predpisan. Kot izhaja iz strani naročnika priložene dokumentacije je nadzorni svet naročnika imenovala vlada na podlagi 6. člena in šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96, 47/97, 23/99, 19/00 in 30/01; v nadaljevanju: ZVRS), prvega odstavka 448. člena ZGD ter 13. člena Statuta naročnika (dne 07.06.2001). Direktorja naročnika pa je imenovala vlada na podlagi 6. člena in petega odstavka 21. člena ZVRS, drugega odstavka 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št 32/93) ter 27 in 59. člena Statuta naročnika (dne 26.07.2001).
Kar zadeva očitke vlagatelja, ki dvomi v navedbe certifikata premogovnika PT ADARO INDONESIA in/ali o obstoju tam navedenega premoga tipa A, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik zanesel na podatke iz predmetnega dokumenta (in na podatke, ki izhajajo iz certifikatov, ki sta ju predložila ostala dva sodelujoča ponudnika). ZJN-1 od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal verodostojnost posameznih podatkov in/ali informacij, ki so mu jih predložili ponudniki v svojih ponudbah, sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero ZJN-1 ne posega.
Sicer pa je publikacija, ki jo je vlagatelj priložil v podkrepitev obravnavanega očitka (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) zgolj reklamni katalog, v katerem oglašujejo in/ali tržijo svetovni premogovniki in je, glede na s strani izbranega ponudnika predloženi certifikat, ne gre uporabiti kot referenčen vir, s katerim bi se lahko utemeljevali strokovni zaključki oziroma odločitve v postopkih pravnega varstva ponudnikov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Naročnik je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer za pregled dokumentacije 500 točk oz. 55.000,00 SIT, za sestanek s stranko 400 točk oz. 44.000,00 SIT, za sestavo sklepa o reviziji 2000 točk (220.000,00 SIT), 50% po drugem odstavku 6. člena odvetniške tarife 1000 točk (110.000,00 SIT), 2% materialnih stroškov (8.580,00 SIT) in 20% DDV v znesku 87.516,00 SIT.
Ker revizijski zahtevek ni utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da mora vlagatelj naročniku povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka v višini 2000 odvetniških točk (220.000,00 SIT) za sestavo sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka, 2% materialnih stroškov (4.400,00 SIT) in 20% DDV v višini 44.880,00 SIT, skupaj torej 269.280,00 SIT.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??