018-183/03-2

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo delov policijskih uniform, sklop 8 - Pulover zimski moder, pulover poletni ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â??.., ki ga zastopa â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot je razvidna iz Obvestila o oddaji oziroma izidu javnega naročila, št. 17123-06-403-13/03/, z dne 29.05.2003 v sklopu 8 - Pulover zimski moder, pulover poletni.

2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v znesku 615.520,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik mora v roku 90-ih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za dobavo delov policijskih uniform, in sicer zimskih in poletnih puloverjev.

Obrazložitev:

Naročnik je dne â??. v Uradnem listu RS, št. â??., pod številko objave Ob-â??., objavil predhodni javni razpis ter dne â??. v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??., javni razpis za izdelavo in dobavo delov policijskih uniform v 23 sklopih, med njimi tudi sklop 8 - Pulover zimski moder, pulover poletni.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji oziroma izidu naročila, št. 17123-06-403-13/03/, z dne 29.05.2003, ponudnike (med drugim) obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila v izpodbijanem sklopu 8 - Pulover zimski moder, pulover poletni oddal ponudniku â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz istega dokumenta tudi izhaja, da je naročnik prejel 4 pravočasne ponudbe, od katerih sta bili dve nepravilni (ponudba vlagatelja in ponudba podjetja â??..).

Vlagatelj je z dopisom "Prošnja po pregledu ponudbe izbranega ponudnika in predlog za izdajo obrazloženega obvestila", z dne 16.06.2003, od naročnika na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 8 ter vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo, št. 17123-06-403-13/03/11, z dne 01.07.2003, v katerem je poleg obveznih sestavin obrazloženega obvestila navedel tudi, da vlagatelju dovoljuje vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 11.07.2003, v katerem uvodoma ugotavlja, da je pri analizi ponudb naročnik ugotovil, da vzorca artiklov, ki jih je predložil vlagatelj ne ustrezata zahtevam iz razpisne dokumentaciji, in sicer zaradi odstopanja vrednosti nekaterih testiranih parametrov, ki so večje od dovoljenih, ker se podatki o surovinski sestavi na všiti etiketi ne ujemajo s podatki iz predloženega testa in ker dimenzije sprimnega traku na artiklu ne ustrezajo zahtevanim dimenzijam iz razpisne dokumentacije. Iz navedenih razlogov je bila vlagateljeva ponudba izločena iz nadaljnje analize.
Vlagatelj meni, da je bila njegova ponudba pravilna in ugotavlja, da je bil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila izbran ponudnik, katerega ponudba ni bila v skladu z razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik za pletivo zahteval surovinsko sestavo 50% poliakril, 50% volna pri čemer je dovoljeno odstopanje + - 3%. Za surovinsko sestavo vezave pa je naročnik zahteval vrednost 67% poliester in 33% bombaž, pri čemer je bilo dovoljeno enako odstopanje. Vlagatelj iz izpodbijanega sklepa ne more ugotoviti v katerem delu predloženi vzorec odstopa od nekaterih testiranih parametrov, predvsem pa je po njegovem mnenju sporna ugotovitev naročnika, da se podatki na všiti etiketi ne ujemajo s podatki iz predloženega testa. Naročnik bi moral po vlagateljevem mnenju v primeru, da bi podvomil v ustreznost materialov, naročiti analizo predloženega vzorca pri neodvisni instituciji (točka 4.9.a razpisa). V nasprotju s tem je naročnik uporabil zgolj analizo, na podlagi katere je bil vlagatelj pri istem naročniku brez pripomb že izbran.
Po predpisih (ISO in drugih) so analize zanesljive le, če so vzorci odvzeti iz predloženega vzorca v predpisani količini. Za preje to pomeni, da bi morali opraviti za pripravo povprečnega vzorca za analizo najmanj 10% navitkov. Glede na to, da je bila analiza na predloženem vzorcu izvedena na enem samem navitku, le-ta ni 100% zanesljiva. Ugotovljena razlika v vzorčnem navitku od zahtevane v absolutni vrednosti odstopa za 3,15%, torej presega zahteve le za 0,15%, pri čemer je tak odstotek nezanesljiv oziroma odstopanje tako minimalno, da bi na pravilnem številu odvzetih vzorcev lahko zagotovili zahtevana odstopanja oziroma bi bila le-ta v okviru zahtevanih odstopanj. Ker so lastnosti volne in volnenega tipa akrila (ki se uporabljajo v mešanicah z volno) zelo podobne, odstopanje ni bistveno za lastnosti končnega izdelka.
Kar se tiče dimenzije sprimnega traku na artiklu pulover zimski, vlagatelj najprej ugotavlja, da je v zvezi s tem naročnikova specifikacija neustrezna oziroma v nasprotju sama s seboj. Iz opisa artikla (3. točka tehnične specifikacije) izhaja, da je na desni strani simetrično napisu policija prišit kosmačen del sprimnega traku dimenzije 20 mm x 85 mm. Vlagatelj je na vzorec, na desno stran puloverja pritrdil simetrični napis našitku policija - kosmačen del sprimnega traku. Naveden kosmačen del je bil enake dimenzije našitku policija. Res je sicer, da je v opisu artikla navedeno, da gre za kosmačen del sprimnega traku dimenzije 20 mm x 83 mm, vendar pa tak napis ni simetričen napisu policija, ki je drugačnih dimenzij. V tem delu je torej opis v nasprotju s samim seboj, saj se napis policija razlikuje od kosmačenega dela sprimnega traku in ne gre za simetrični napis. Medtem ko iz oblike in dimenzije artikla (točka 4 tehnične specifikacije) ni razvidna dimenzija sprimnega traku, čeprav je za ostale posebnosti na zimskem puloverju natančno določena dimenzija. Na vzorcu, ki si ga je vlagatelj ogledal sprimnega traku ni bilo, zato je svoj vzorec prilagodil točki 3, torej zahtevi po simetričnem opisu oziroma našitku policija, ki je bil na vzorcu, ki ga je imel možnost pogledati.
Vlagatelj tudi dvomi v pravilnost naročnikove izbire, ki se nanaša na sklop 8. Dne 10.07.2003 si je predstavnica vlagatelja ob prisotnosti strokovnjakinje â??.. (nekdanje predstojnice katedre za tekstil na â??..) ogledala ponudbo izbranega ponudnika s prilogami.
Vlagatelj dvomi, da je izbrani ponudnik sposoben sam izpeljati zadevno javno naročilo. Glede na ceno, ki jo je ponudil (ki je sicer nekoliko višja od vlagateljeve), bi veljalo sklepati, da ima približno enako kadrovsko strukturo in približno enake proizvodne kapacitete. Po podatkih s katerimi razpolaga vlagatelj, je izbrani ponudnik specializiran za dodelavne posle in ne za pletenje, saj nima ustreznih pletilnih strojev, ki bi zagotavljali izvedbo naročila tako po kvaliteti, kakor po kvantiteti. To pa pomeni, da mora slednji sodelovati z podizvajalcem, katerega pa v ponudbi ni navedel.
Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika je vlagatelj ugotovil, da iz analize, ki jo je predložil izhaja, da so rezultati idealni in v celoti ustrezajo zahtevam iz razpisna dokumentacije. Vendar pa gre pri tekstilu za specifiko in tako idealnih rezultatov sploh ni mogoče dobiti. Postopek izdelave preje sestoji iz mešanja različnih vlaken, mikanja, raztezanja, vitja in sukanja v prejo, ki ne omogoča pridobivanja preje s 100% načrtovanimi lastnostmi, kot jo izkazuje analiza, ki jo je priložil izbrani ponudnik. K odstopanju pripomorejo tudi sami analizni postopki, katerih natančnost je različna, zato so dovoljene tolerance. Navedeno je jasno tudi naročniku, ki je v razpisni dokumentaciji predvidel odstopanja navzgor in navzdol. Podobno je tudi v primeru zasukov. Naročnik je tudi v tem primeru predvidel odstopanja +- 3%, izbrani ponudnik pa je imel enako število zavojev in zasukov, kot je bilo zahtevano. število zavojev in zasukov pa je po pregledu vzorca, po oceni predlagatelja bistveno drugačno od tistega navedenega v analizi in je v nasprotju z razpisno dokumentacijo in sicer takšno, da bi moral biti izbrani ponudnik izločen iz nadaljnjega obravnavanja. Po oceni vlagatelja število zasukov presega zahtevo iz razpisne dokumentacije za cca 50%, število zavojev pa je manjše za cca 10%. Na podlagi tega vlagatelj utemeljeno sumi, da analiza, ki jo predložil izbrani ponudnik ni pristna, temveč so posamezni podatki prirejeni. Strokovnjakinja, ki si je skupaj s predstavnico vlagatelja ogledala analizo in vzorec iz ponudbe izbranega ponudnika je bila dolgoletna predstojnica Inštituta za tekstilno tehnologijo, torej inštituta, ki naj bi analizo izdelal, je ugotovila, da slednji pri surovinski sestavi nikdar ni vrednosti zapisoval na način kot izhaja iz analize izbranega ponudnika ("50/50"), temveč 50% volna, 50% akril. Glede na to vlagatelj meni, da bi bilo potrebno dobiti potrdilo Inštituta za tekstilno tehnologijo o tem, ali je slednji res avtor zgoraj navedene analize. Vlagatelj še meni, da bi moral naročnik, glede na sporni vzorec izbranega ponudnika, že v okviru postopka zahtevati mnenje strokovnjaka.

Naročnik je z dopisom "Odgovor na zahtevek za revizijo", št. 17123-06-403-13/03/17, z dne 21.07.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je za izpodbijani sklop 8 (puloverji) prejel 4 pravočasne ponudbe. Naročnik je podrobno pregledal predložene vzorce artiklov ter ugotavljal skladnost z zahtevami iz razpisne dokumentacije in jih primerjal s potrjenima vzorcema naročnika. Vlagatelj je v ponudbo predložil Poročilo o analizi, št. 69/2001 z dne 17.04.2001, izdano s strani Naravoslovnotehniške fakultete iz Ljubljane (v nadaljevanju: test). Iz predloženega testa so bile razvidne naslednje vrednosti nekaterih parametrov, skupnih za oba ponujena artikla- poletni in zimski pulover:

Surovinska sestava: akril 53,15%, volna 46,85%
Finost preje (Nm): 27,6/2
število zasukov (Z/m) 388
število zavojev (Z/m) 236
Pretržna sila (Rkm): 13,1
Pretržni raztezek (%) 20,0
Reakcija vodnega ekstrakta (pH) 5,86

Vlagatelj je sam predložil listino, ki izkazuje vrednosti parametrov, zato bi mogel in moral ugotoviti, da vrednosti parametrov v predmetnem testu odstopajo od zahtevanih. Za naročnika je test verodostojna listina, v vsebino katere ne more dvomiti, saj je listina izdana s strani neodvisne institucije. Naročnik opozarja na 224. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02), ki določa, da je listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti in listina, ki jo v taki obliki izda samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazuje resničnost tega, kar se v njiju potrjuje ali določa. Isti člen v tretjem odstavku določa, da je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pri tem je nesporno, da je dokazovanje slednjega na strani vlagatelja.
V razpisni dokumentaciji si naročnik pridržuje pravico do naknadnega testiranja vzorcev artiklov. Vendar naveden pridržek uveljavlja samo v primeru, če so vrednosti parametrov iz testa ustrezne, naročnik pa podvomi v ustreznost samega vzorca. V primeru, da testi že sami izkazujejo neustreznost materialov pa bi naročnik s ponovnim testiranjem ponudniku zavestno povzročal le dodatne stroške.
V tehničnih specifikacijah so zahtevane vrednosti parametrov naslednje:

Surovinska sestava: poliakril 50%, volna 50%
Finost preje (Nm): 28/2
število zasukov (Z/m) 390
število zavojev (Z/m) 219
Pretržna sila (Rkm): 12
Pretržni raztezek (%) 18
Reakcija vodnega ekstrakta (pH) 6,3

Iz zgoraj navedenega je razvidno odstopanje, ki je v nekaterih primerih večje od dovoljenega. Naročnik je tudi ugotovil, da se podatki na všiti etiketi ne ujemajo s podatki iz predloženega testa.
Poleg tega tudi dimenzije sprimnega traku na artiklu pulover zimski ne ustrezajo zahtevanim. Zahtevane dimenzije sprimnega traku, ki so podane v tehnični specifikaciji ter razvidne iz potrjenega vzorca naročnika, znašajo 20 mm x 83 mm. Na predloženem vzorcu vlagatelja pa je našit trak v dimenziji 20 x 75 mm. V opisu artikla je navedeno, da mora biti simetrično napisu POLICIJA prišit kosmačen del sprimnega traku, nikjer pa ni navedeno, da mora biti sprimni trak simetričen napisu. V primeru, da je imel vlagatelj težave pri razumevanju zahtev in določil iz razpisne dokumentacije, bi moral v zvezi s tem zahtevati pisna pojasnila, na kar je bil opozorjen v točki 10 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Naročnik še navaja, da ima izbrani ponudnik 23 redno zaposlenih delavcev in 2 zunanja sodelavca. Vlagatelj ima 15 redno zaposlenih delavcev in 3 zunanje sodelavce, iz česar sledi, da gre izkazana kadrovska struktura v prid izbranega ponudnika. Delavci izbranega ponudnika so z obstoječim tehnološkim potencialom sposobni dnevno izdelati od 200 do 400 razpisanih artiklov. Izbrani ponudnik namreč razpolaga z lastno opremo in z najeto opremo.
Glede izraženega dvoma v pristnost poročila o analizi predloženega vzorca (št. 10/200, z dne 19.01.2000) naročnik navaja, da je pridobil originalni izvod tega dokumenta, ki dokazuje istovetnost predložene kopije.

Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je s sklepom o ustavitvi postopka revizije, št. 17123-06-403-13/2003/, z dne 08.08.2003, vlagatelja obvestil, da je revizijski postopek predmetnega javnega naročila ustavil. V obrazložitvi tega sklepa je naročnik zapisal, da po poteku zakonskega roka od pooblaščenca ni dobil pisnega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zoper zgoraj naveden sklep je vlagatelj dne 22.08.2003 vložil "Predlog za vrnitev v prejšnje stanje in podredno pritožbo. Vlagatelj je v isti vlogi zahteval tudi povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer 2000 odvetniških točk, skupaj z 20% DDV.

Hkrati je vlagatelj z dopisom "Sporočilo naročniku", z dne 20.08.2003, naročniku sporočil, da v celoti vztraja pri svojih trditvah iz zahtevka za revizijo in sporoča, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 17123-06-403-13/2003/, z dne 25.08.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je dne 02.09.2003, s sklepom št. 018-183/03-21-1294 vlagateljevi pritožbi ugodila tako, da je razveljavila naročnikov sklep o ustavitvi postopka revizije (dokument št. 17123-06-403-13/2003, z dne 08.08.2003), vlagateljev zahtevek sprejela v meritorno obravnavo in sklenila, da bo o vlagateljevih stroških odločeno v odločitvi o zahtevku za revizijo, o čemer je v obrazložitvi svoje odločitve opisala pravne in dejanske podlage, ki so narekovale takšno odločitev.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je dne 10.09.2003 naročnika zaprosila, naj ji skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN odstopi še vzorce pletenin z rezultati testiranja (za vlagatelja in izbranega ponudnika) ter vzorce puloverjev (letnih in zimskih) tako od naročnika kot tudi od vlagatelja in izbranega ponudnika. Ravno tako je zahtevala tudi originalno poročilo o analizi, ki ga je v ponudbo predložil izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevano dodatno dokumentacijo in vzorce prejela dne 11.09.2003.
Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 18.09.2003 organizirala sestanek z naročnikom.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-183/03-21-1448, z dne 23.09.2003, zahtevala od vlagatelja, da v roku 3 dni založi predujem za izvedbo dokaza s strokovnjakom v znesku 200.000,00 SIT. Vlagatelj je znesek predujma nakazal dne 29.09.2003 ter istega dne predložil potrdilo.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in z 12. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000) dne 28.09.2003 za strokovno mnenje zaprosila â??â??. (v nadaljevanju: strokovnjak).

Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 06.10.2003 in ga v skladu z drugim odstavkom 7. člena Zakona o pravdnem postopku posredovala naročniku in vlagatelju.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter strokovnega mnenja strokovnjaka, je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem revizijskem postopku je med strankama spor torej v tem, ali sta vlagatelj in izbrani ponudnik v svojih ponudbah izpolnila vse zahteve iz razpisne dokumentacije, ki so zapisane v naročnikovi razpisni dokumentaciji, katere del so (tudi) tehnične specifikacije (za vse razpisane sklope), ki so bile ponudnikom priložene na zgoščenki (glej VI. in VII. del razpisne dokumentacije - Vrsta, tehnične značilnosti in opis blaga).

Naročnik je izločil vlagateljevo ponudbo iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila med drugim tudi zato, ker naj bi slednji v ponudbo predložil vzorec, ki ni ustrezal naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, in sicer zaradi neustreznih dimenzij sprimnega traku na desni strani puloverja. Glede na to, je Državna revizijska komisija najprej presojala, ali vlagateljev vzorec ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Tako naročniki kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj ter preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako že vnaprej preprečiti možne zlorabe.

Naročnik je na 4. strani tehničnih specifikacij (točka 3 - Opis artikla) za obravnavani sklop, med drugim zapisal: "Na desni strani je simetrično napisu POLICIJA prišit kosmačen del sprimnega traku dimenzije 20mm x 83mm." Nadalje je naročnik v točki 4.9 (Predložitev vzorcev) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, v točki a) ponudnike izrecno opozoril, da morajo za vse ponujene artikle obvezno predložiti vzorec artikla in da morajo biti vsi vzorci izdelani v skladu z zahtevami iz tehničnih specifikacij.
V isti točki navodil ponudnikom (4.9) je naročnik zapisal še, da v kolikor ponudnik (oziroma vzorec) ne bo izpolnil vseh zahtev po alineah a, b, c, d, e, in f te točke (torej tudi zahteve pod obravnavano točko a), bo ponudba izločena.
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija so si ponudniki lahko vzorce razpisanih artiklov ogledali pri naročniku, po predhodnem telefonskem dogovoru (11. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe - Ogled vzorcev artiklov).

Pregled vlagateljeve ponudbe (del katere je bil tudi vzorec razpisanega blaga) potrjuje ugotovitve naročnika, da sporen vzorec ni bil v celoti predložen v skladu z njegovo tehnično specifikacijo. Po pregledu vlagateljevega vzorca je Državna revizijska komisija ugotovila (slednja je dimenzije spornega sprimnega traku izmerila in jih primerjala tako z dimenzijami naročnikovega vzorca, kot tudi z dimenzijama sprimnega traku na vzorcu izbranega ponudnika), da vlagatelj ni sledil naročnikovi zgoraj citirani zahtevi (za razliko od naročnikovih vzorcev in vzorcev, ki ju je predložil izbrani ponudnik), in sprimnega traku (na desni sprednji strani puloverja) ni ponudil v zahtevani dimenziji 20mm x 83 mm.

ZJN-1 v prvem odstavku 23. člena od naročnika zahteva, da mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Citirani člen nalaga naročniku, da morajo biti vse zahteve v razpisni dokumentaciji zapisane tako, da lahko vsi ponudniki nedvomno vedo za pomen posameznih podatkov, ki jih vsebujejo in je na ta način omogočena tudi primerjava med ponudbami udeleženih ponudnikov. Le takšna razpisna dokumentacija hkrati omogoča naročniku pridobitev pravilnih (in medsebojno primerljivih) ponudb. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za oddajo pravilne ponudbe. Naročnik na podlagi prvega odstavka 54. člena ZJN-1 sicer lahko zahteva od ponudnikov dodatna pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pa pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe. Navedeno določilo je potrebno razumeti tako, da naročnik med postopkom pregledovanja in ocenjevanja ponudbe ne sme pozvati k dopolnitvi ponudbe s podatkom (in/ali manjkajočo vsebino), ki ga ponudnik, kljub temu, da je bil le-ta izrecno zahtevan, ponudbi ni priložil oziroma je le-tega priložil nepravilno. Z opisanim ravnanjem bi naročnik naknadno pozvanega ponudnika obravnaval bolj ugodno od preostalih ponudnikov in bi tako kršil tudi načelo enakopravnosti vseh ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila (7. člen ZJN-1).
Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do zgoraj opisane pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi prišlo zaradi napačnega razumevanja naročnikovih navodil iz razpisne dokumentacije, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila. Možnost zahtevati takšna pojasnila ureja tretji odstavek 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, naročnik pa mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri čemer mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Na prej opisano možnost je bil vlagatelj izrecno opozorjen (tudi) v 10. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (stran 21), a je kot izhaja iz dokumentacije iz spisa (vsaj) glede obravnavane revizijske navedbe) ni izkoristil.

Naročnik je na 2. strani tehničnih specifikacij (točka 2 - Material za izdelavo) v podtočki 2.1.
(Pletivo - sestava materiala) zapisal kakovostne parametre pletiva in dovoljena procentualna odstopanja od le-teh, kakor sledi.

Kakovostni parameter Vrednost Odstopanje

Surovinska sestava (%) poliakril 50%, volna 50% +- 3%
Finoča preje (Nm): 28/2 +- 3%
število zasukov (Z/m) 390 +- 3%
število zavojev (Z/m) 219 +- 3%
Pretržna sila (Rkm): 12 - 5%
Pretržni raztezek (%) 18 -5%
Določitev pH vodnega ekstrakta
10x razredčen 6,3 +-3%

Naročnik je nadalje v podtočki b 4.9. točke (predložitev vzorcev) zapisal, da morajo ponudniki predložiti poleg vzorcev tkanin oziroma pletenin, iz katerih bodo izdelani omenjeni artikli, tudi rezultate testiranja teh vzorcev. V skladu z naročnikovo zahtevo iz iste točke je morala opraviti testiranje vzorcev neodvisna institucija, ponudniki pa so morali predložiti vzorce in rezultate testiranja naročniku brezplačno. Naročnik je še zapisal, da rezultati testiranja časovno niso omejeni, v kolikor le-ti izkazujejo zadnje stanje.
Pregled poročila o analizi (dokument št. 69/2001, z dne 17.04.01), ki ga je predložil vlagatelj izkazuje naslednje rezultate meritev:

Surovinska sestava (%) akril 53,15%, volna 46,85%
Finoča preje (Nm): 27,6/2
število zasukov (Z/m) 388
število zavojev (Z/m) 236
Pretržna sila (Rkm): 13,1
Pretržni raztezek (%) 20,0
Določitev pH vodnega ekstrakta
10x razredčen 5,86

Po natančnem pregledu in izračunu (dovoljenih procentualnih odstopanj), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj presegel dovoljena odstopanja pri surovinski sestavi, pri številu zavojev in pri določitvi pH vodnega ekstrakta.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju, je naročnik na podlagi razpisnih pogojev, ob hkratnem spoštovanju načela enakopravnosti, ravnal povsem pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena, pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Zavrnitev nepravilne ponudbe je torej naročnikova dolžnost, ki izhaja iz izrecne zakonske določbe in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji. Naročnik je tako ravnal povsem v skladu z zakonom, ko je ob upoštevanju lastnih zahtev iz razpisne dokumentacije vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi s tem Državna revizijska komisija še opozarja vlagatelja, da bi moral v primeru, če bi hotel (pravočasno) ugovarjati tudi (prenizkemu) dovoljenemu procentualnemu odstopanju od vnaprej zapisanih parametrov, takšen očitek uveljaviti najkasneje do prejema izpodbijane naročnikove odločitve. ZRPJN namreč v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po prejemu odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred prejemom odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku. S tem pravilom skuša zakon tudi preprečiti morebitno taktiziranje ponudnika, ko le-ta ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo imel od nje korist. Vlagatelj je bil z kakovostnimi paremetri in z dovoljenim odstopanjem od le-teh seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije ter bi bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej, oziroma najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Če bi torej vlagatelj imel namen oporekati določitvi kakovostnih paremetrov, bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije in del katere so kakovostni parametri) še v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (v primeru, da bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju ugotavljala ali so vzorci, ki jih je predložil izbrani ponudnik izdelani v skladu z zahtevami iz tehničnih specifikacij oziroma ugotavljala ali število zavojev in zasukov v predloženih vzorcih ustreza naročnikovim zahtevam iz tehničnih specifikacij.

Naročnik je v 4.9. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (Predložitev vzorcev), in sicer v točki a) zapisal, da morajo ponudniki za vse ponujene artikle obvezno predložiti vzorec artikla in da morajo biti vsi vzorci izdelani v skladu z zahtevami iz tehničnih specifikacij. V isti točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb je naročnik v točki b) od ponudnikov zahteval, da mu morajo predložiti poleg vzorcev tkanin oziroma pletenin, iz katerih bodo izdelani artikli, tudi rezultate testiranja teh vzorcev. Testiranje vzorcev je morala opraviti ustrezna neodvisna institucija.

Kot izhaja iz dikcije zgoraj navedenih naročnikovih zahtev so morali ponudniki (v obravnavanem sklopu) predložiti tako vzorca obeh puloverjev (zimskega in letnega) kot tudi vzorce tkanin oziroma pletenin iz katerih bodo puloverji izdelani. Hkrati je naročnik zahteval od ponudnikov tudi rezultate testiranja (predloženih) vzorcev tkanin oziroma pletenin iz katerih bodo puloverji izdelani. Vzorci tkanin oziroma pletenin so morali biti testirani po vseh parametrih, ki jih je naročnik določil v tehnični specifikaciji, med njimi tudi po številu zavojev in zasukov. Ponudniki so morali torej v ponudbo predložiti dvoje vzorcev (vzorce puloverjev in vzorce tkanin oziroma pletenin iz katerih bodo le-ti izdelani), vsi vzorci pa so morali ustrezati tako kakovostnim parametrom iz tehničnih specifikacij (pri čemer je bilo pri vnaprej določenemu številu zavojev (219) in številu zasukov (390) dovoljeno procentualno odstopanje v višini +- 3%), kot tudi predloženi analizi, ki jo je morala za ponudnike opraviti ustrezna neodvisna institucija.
Ker je vlagatelj v revizijskem zahtevku zapisal, da je po pregledu vzorca, ki ga je predložil izbrani ponudnik ugotovil, da je število zavojev in zasukov bistveno drugačno od tistega, ki izhaja iz predložene analize izbranega ponudnika in/ali da po oceni vlagatelja število zasukov presega naročnikovo zahtevo za cca 50%, število zavojev pa je manjše za 10%, je Državna revizijska komisija strokovnjaku zastavila naslednje vprašanje: "Kolikšno število zavojev in zasukov izhaja iz vzorcev obeh puloverjev in iz vzorcev obeh predloženih pletenin in ali število zavojev in zasukov (tako iz vzorcev puloverjev kot tudi iz vzorcev pletenin) ustreza analizi, ki jo je predložil izbrani ponudnik ter hkrati naročnikovim zahtevam iz tehnične specifikacije""
Iz strokovnega mnenja, ki ga Državna revizijska komisija v celoti sprejema in v nadaljevanju v tudi povzema, je mogoče ugotoviti, da (tudi) izbrani ponudnik ni ponudil pravilne ponudbe v smislu določil ZJN-1 oziroma, da število zavojev in število zasukov iz obeh vzorcev ne ustreza naročnikovim zahtevam iz tehnične specifikacije in analizi, ki jo je predložil izbrani ponudnik.

Strokovnjak je zapisal:
V analizo so nam bili prinešeni naslednji modri vzorci: Pletivo 1 (vzorec debelejšega pletiva), Pletivo 2 (vzorec tanjšega pletiva), pulover art. 142991 ter pulover art. 142992. Vsem štirim vzorcem smo vzeli prejo ter le-tej določili število zavojev in zasukov (standard SIST EN ISO 2061). Analiza je bila izvedena na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani ter na Tekstilnem inštitutu Maribor. Rezultati analize so podani v nadaljevanju v preglednicah 1 in 2. Pred tem je zaradi lažjega razumevanja potrebno navesti še sledeče:
Definicija zasukov je nepoznana. Po standardu SIST EN ISO 2061 ločimo pri dvojni ali sukani preji, katera je tudi predmet obravnave v tem primeru:
- število zavojev dvojne/sukane preje (ki jo bomo tu zaradi razumevanja obravnavali kot zasuki) ter
- število zavojev enojne preje

Preglednica 1: Rezultati zasukov in zavojev (UL, Oddelek za tekstilstvo)
Vzorec št. zasukov CV št. zavojev CV
(št.z./m) (%) (št.z./m) (%)

Pletivo 1 220 5,4 444 7,9
Pletivo 2 222 8,0 462 5,6
Pulover art. 142991 220 8,0 473 9,4
Pulover art. 142992 218 6,7 496 8,6
Razlika med
meritvami v % 0,8 - 4,6 -

Preglednica 2: Rezultati zasukov in zavojev (TIM)
Vzorec št. zasukov CV št. zavojev CV
(št.z./m) (%) (št.z./m) (%)

Pletivo 1 225 5,8 495 5,7
Pletivo 2 221 3,9 449 3,7
Pulover art. 142991 224 3,6 468 3,6
Pulover art. 142992 223 4,1 456 3,2
Razlika med
meritvami v % 0,8 - 4,3 -

Iz preglednic 1 in 2b je razvidno, da je med posameznimi meritvami relativno majhno odstopanje tako rezultatov pridobljenih na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete kot tudi na Tekstilnem inštitutu Maribor, zato ugotavljamo, da gre za isto prejo tako pri manjših dveh vzorcih kot pri preji odvzeti iz obeh puloverjev.

Preglednica 3: Skladnost s tehnično specifikacijo
število zasukov število zavojev
Predpisano odstopanje Predpisano odstopanje
(št.z./m) (%) (št.z./m) (%)

Pletivo 1 390 - 43,6 219 + 102,7
Pletivo 2 390 - 43,0 219 + 110,9
Pulover art. 142991 390 - 56,5 219 + 116,0
Pulover art. 142992 390 - 55,9 219 + 126,3

Iz preglednice 3 je razvidno, da gre za neskladje dobljenih rezultatov s predpisanimi pogoji v tehnični dokumentaciji.
Kot izdajatelj Poročila o analizi št. 10/2000 z dne 19.01.200, ki je bilo priloženo celotni prejeti dokumentaciji, pa glede skladnosti rezultatov s poročilom ugotavljamo naslednje:
Zaradi napačnega razumevanja definicij parametrov, je bila v priloženem poročilu z dne 19.01.2000 že prvotno narejena napaka, ki smo jo popravili v Poročilu o analizi št. 10/2000 z dne 21.01.2000 (poročilo je shranjeno v arhivu našega oddelka). O tem je bil obveščen tudi naročnik, ki je analizo z dne 21.01.2000 tudi prejel. Tega poročila v priloženi dokumentaciji na žalost ni. Priloženo je samo poročilo z dne 19.01.2000, ki je originalno ne pa tudi veljavno, saj je bilo namesto njega izdano poročilo z dne 21.01.2000. V slednjem je bilo število zasukov in zavojev zamenjano in sledi rezultatom, dobljenim v tokratni analizi (skoraj enako število zasukov ter za 20% manjše število zavojev).
Iz vsega omenjenega lahko zaključimo, da je uporabljena preja v vseh štirih vzorcih ista, vendar pa po številu zasukov in zavojev ne ustreza pogojem v tehnični specifikaciji.

V zvezi z zgoraj zapisanim Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik kljub temu, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku jasno zapisal, da je število zavojev in zasukov iz vzorca, ki ga je predložil izbrani ponudnik, bistveno drugačno od tistega, ki je navedeno v sporni analizi in tako v nasprotju z razpisno dokumentacijo (vlagatelj je navedeno, ob prisotnosti â??.., ugotovil ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika že pri samem pregledu vzorcev, torej po pregledu vzorcev brez analize), ter da posledično dvomi v analizo, ki jo je predložil izbrani ponudnik, pa je naročnik obravnavani očitek vlagatelja zavrnil zgolj s pavšalno navedbo, da "glede vzorcev artiklov izbranega ponudnika poudarjamo, da le-ta, kot že sami ugotavljate, v celoti ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije".
Opisano je naročnik storil kljub temu, da je v razpisno dokumentacijo ravno v ta namen vstavil "lastno varovalko" in/ali zapisal (točka 4.9.a - Predložitev vzorcev): "Če naročnik meni, da kvaliteta vzorca artikla ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije (VI. in VII. del), lahko v sodelovanju z ustrezno neodvisno institucijo opravi testiranje vzorca tega artikla. V primeru, da vzorec artikla ne ustreza zahtevam, stroški testiranja bremenijo ponudnika".
Če bi naročnik v zvezi s tem upošteval vlagateljeve očitke, bi ne le ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna temveč tudi to, da je bilo Poročilo o analizi št. 10/2000, z dne 19.01.2000 (ki naj bi jo po naročnikovih navedbah predložil izbrani ponudnik in katero je naročnik v originalu posredoval Državni revizijski komisiji) neveljavno, in je bilo, kot izhaja iz zgoraj citiranega mnenja strokovnjaka, nadomeščeno s Poročilom o analizi št. 10/2000, z dne 21.01.2000.
Sprejeti stališče po katerem bi lahko naročnik zgolj na podlagi lastne presoje (in v nasprotju z vnaprej določenimi navodili iz razpisne dokumentacije) odločal in/ali določal, kdaj se šteje določena ponudba za pravilno in se pri tem skliceval na "vlagateljevo ugotovitev", ki je slednji sploh ni navedel (naročnik je v zvezi s tem zapisal, da je glede vzorcev artiklov, ki jih je predložil izbrani ponudnik, vlagatelj že sam ugotovil, da v celoti ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije) pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj.

Ker je glede na zgoraj ugotovljeno, ponudba izbranega ponudnika nepravilna že iz zgoraj navedenega razloga so vse ostale zatrjevane kršitve, ki se nanašajo na (ne)pravilnost tudi drugih elementov ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami iz razpisne dokumentacije brezpredmetne, saj na odločitev ne morejo vplivati, zato se Državna revizijska komisija o njih ni izrekala.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in drugega odstavka 76. člena ZJN-1, zato je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer za sestavo zahteve za izdajo obrazloženega obvestila 500 točk, za sestavo zahtevka za revizijo 2000 točk, za sestavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje 500 točk, za sestavo pritožbe zoper sklep o ustavitvi revizijskega postopka 2000 točk, za materialne izdatke 65 točk ter 20% DDV na priznane odvetniške stroške in povrnitev plačane takse (100.000,00 SIT) ter stroškov, ki jih je založil za izdajo strokovnega mnenja (200.000,00 SIT).

Ker je revizijski zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka v višini 2000 odvetniških točk (220.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, 1000 odvetniških točk za sestavo pritožbe zoper sklep o ustavitvi revizijskega postopka sklepa (110.000,00 SIT), 2% materialnih stroškov (6.600,00 SIT) in 20% DDV v višini 67.320,00 SIT (skupaj torej 403.920,00 SIT) ter 100.000,00 SIT za plačilo takse in 111.600,00 SIT za stroške izdelave strokovnega mnenja.
Ker je vlagatelj za sestavo strokovnega mnenja plačal 200.000,00 SIT se mu razlika v višini 88.400,00 SIT nakaže na transakcijski račun â??â??

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa utemeljena.

V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da v roku 90-ih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za dobavo delov policijskih uniform, in sicer zimskih in poletnih puloverjev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran