018-183/03-1

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo delov policijskih uniform, sklop 8 Pulover zimski moder, pulover poletni ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â??â??, ki ga zastopa odvetnik â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Pritožbi, z dne 20.08.2003, se ugodi in se razveljavi sklep o ustavitvi postopka revizije, št. 17123-06-403-13/2003/, z dne 08.08.2003.

2. Zahtevek za revizijo se sprejme v obravnavo pred Državno revizijsko komisijo.

3. O stroških vlagatelja, priglašenih v pritožbi, z dne 20.08.2003, bo odločeno v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne â??. v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil predhodni javni razpis ter dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??., javni razpis za izdelavo in dobavo delov policijskih uniform. V predmetni objavi je naročnik v točki 3(b) navedel, da naročilo vsebuje 23 sklopov, ki jih je navedel v prilogi, med drugim tudi sklop 8 Pulover zimski moder, pulover poletni.

Dne 29.05.2003 je naročnik ponudnikom posredoval obvestilo o oddaji oziroma izidu naročila, št. 17123-06-403-13/03/, v katerem je navedel izbrane ponudnike po posameznih sklopih, med drugim je za sklop 8 navedel, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom "Prošnja po pregledu ponudbe izbranega ponudnika in predlog za izdajo obrazloženega obvestila", z dne 16.06.2003, od naročnika na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 8 ter vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo, št. 17123-06-403-13/03/11, z dne 01.07.2003, v katerem je poleg obveznih sestavin obrazloženega obvestila tudi navedel, da vlagatelju dovoljuje vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 11.07.2003, v katerem navaja, da je naročnik napačno ugotovil, da je njegova ponudba nepravilna iz razloga, ker priloženi vzorci artiklov ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije in sicer zaradi odstopanja vrednosti nekaterih testiranih parametrov. Poleg tega vlagatelj navaja tudi, da je izbrani ponudnik podal nepravilno ponudbo, saj po njegovem mnenju nima ustreznih kapacitet in usposobljenosti za dobavo artiklov v skladu z razpisno dokumentacijo. Poleg tega vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni pristna v delu analize, saj je le-ta popolnoma usklajena s podatki v razpisni dokumentaciji, kar pa je praktično nemogoče. Vlagatelj je pri presoji tega vprašanja vključil tudi strokovnjakinjo za tekstilne tehnologijo, katere analizo oziroma mnenje prilaga zahtevku za revizijo.

Naročnik je z dopisom "Odgovor na zahtevek za revizijo", št. 17123-06-403-13/03/17, z dne 21.07.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je ponudbe presojal na podlagi zahtev v razpisni dokumentaciji, pri tem je ugotovil, da jim vlagateljeva ponudba ne ustreza v celoti, med tem ko jim ponudba izbranega ponudnika ustreza v celoti, kar pa je ugotovil tudi že sam vlagatelj. Glede vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik nima zadostnih tehničnih zmogljivosti pa naročnik navaja, da je na podlagi v ponudbi priloženih podatkov in preverjanja dejanskega stanja naročnik ugotovil, da je le-ta nedvomno sposoben oziroma usposobljen realizirati predmetno javno naročilo v razpisanem roku.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je s sklepom o ustavitvi postopka revizije, št. 17123-06-403-13/2003/, z dne 08.08.2003, vlagatelja obvestil, da je revizijski postopek predmetnega javnega naročila ustavil. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je "Odgovor na zahtevek za revizijo", št. 17123-06-403-13/03/17, z dne 21.07.2003, v zakonskem roku posredoval vlagateljevemu pooblaščencu priporočeno s povratnico ter ga na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Zaradi dejstva, da naročnik po preteku zakonsko določenih rokov od pooblaščenca ni dobil odgovora, je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen, zato je postopek revizije ustavil.
Naročnik je vlagatelja v pravnem pouku opozoril, da ima možnost zoper ta sklep vložiti pritožbo na Državno revizijsko komisijo v roku treh dneh od prejema tega sklepa.

Vlagatelj je dne 22.08.2003 posredoval naročniku "Predlog za vrnitev v prejšnje stanje in podredno pritožbo", z dne 20.08.2003. Vlagatelj v obrazložitvi navaja, da je naročnik pooblaščencu vlagatelja res poizkušal vročiti dne 22.08.2003 priporočeno pismo, št. 811, vendar ker osebna vročitev v skladu z 87. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, v nadaljevanju: ZUP) ni bila mogoča, je poštni delavec pustil sporočilo o prispelem pismu pred vrati poslovnih prostorov pooblaščenca. S tem datumom je začel teči 15 dnevni rok, v katerem bi moral pooblaščenec dvigniti pisanje upravnega organa. Ker v predvidenem 15 dnevnem roku pošiljka ni bila dvignjena, so po oceni naročnika nastopile procesne posledic in je le-ta štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen (fikcija po četrtem odstavku 87. člena ZUP). Vlagatelj se s tem ne strinja ter dokazuje upravičeno odsotnost zaradi katere pisanja ni bilo mogoče prevzeti, kar v skladu z določbo petega odstavka 87. člena ZUP omogoča izpodbijati odločbo upravnega organa oziroma uveljavitev v prejšnje stanje. Vlagateljev pooblaščenec je imel v času sodnih počitnic od 15.07.2003 do 15.08.2003 pisarno zaprto, saj v skladu s sodnim redom v tem času roki na sodišču ne tečejo. Na pošti je vlagateljev pooblaščenec naročil, da hranijo prispele pošiljke kot poštno ležeče. Vlagatelj navaja, da je bila odsotnost v pisarni izkazana in se šteje, da vročitev ni bila opravljena ter meni, da so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. V kolikor naročnik predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne bi sledil, vlagatelj naslovnemu organu predlaga, da to vlogo obravnava kot pritožbo in jo odstopi v nadaljnje reševanje Državni revizijski komisiji.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer 2000 odvetniških točk za sestavo te vloge, skupaj z 20% DDV.

Istočasno je vlagatelj z dopisom "Sporočilo naročniku", z dne 20.08.2003, naročniku sporočil, da v celoti vztraja pri svojih trditvah iz zahtevka za revizijo in sporoča, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 17123-06-403-13/2003/, z dne 25.08.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija uvodoma pripominja, da je subsidiarno uporabo pravil ZUP, na katero se le-ta sklicuje v zahtevku za revizijo, določal prej veljavni Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97; v nadaljevanju: ZJN) in sicer v 70. členu. Prvi odstavek 35. člena ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99) pa je določil, da so z dnem uveljavitve tega zakona prenehale veljati določbe 63. do 73. člena ZJN. ZRPJN pa v petem odstavku 3. člena določa: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek." ZRPJN torej določa smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, v nadaljevanju: ZPP) in sicer glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, zato smiselna uporaba pravil ZUP v postopkih oddaje javnih naročil in revizijskem postopku ni pravilna oziroma ni dopustna. Kot je že navedeno se tudi določbe ZPP smiselno uporabljajo v revizijskem postopku le takrat, kadar tega vprašanja ZRPJN ne ureja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v skladu s 16. členom ZRPJN meritorno obravnaval zahtevek za revizijo ter ga je z dopisom "Odgovor na zahtevek za revizijo", št. 17123-06-403-13/03/17, z dne 21.07.2003, kot neutemeljenega zavrnil. V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik poizkušal obvestiti vlagatelja o svoji odločitvi o zahtevku za revizijo, kar je razvidno tudi iz kopije vročilnice za poštno pošiljko, št. 811, na kateri je odtisnjena štampiljka, da prejemnik pošiljke "ni dvignil".

Ugotoviti je potrebno, da je med strankama nastal spor v revizijskem postopku predvsem zaradi tega, ker je naročnik poizkušal vročiti odločitev o zahtevku za revizijo vlagateljevemu pooblaščencu, ki pa je med sodnimi počitnicami (obdobje med 15.07.2003 in 15.08.2003) prejem poštnih pošiljk uredil tako, da le-te hranijo na pošti kot poštno ležeče pošiljke. Naročnik mu zaradi omenjenega v tem obdobju ni uspel vročiti pisanja - odločitve o zahtevku za revizijo, kar v pritožbi navaja tudi vlagatelj. Ne glede na dejstvo, da naročnik ni vročil omenjenega sklepa vlagatelju, je, kot navaja sam, "po preteku zakonsko določenih rokov" štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen, zaradi česar je s sklepom o ustavitvi postopka revizije, št. 17123-06-403-13/2003, z dne 08.08.2003, vlagatelja obvestil, da je revizijski postopek predmetnega javnega naročila ustavil.

Za odločitev o predmetnem sporu pa je potrebno upoštevati prvi odstavek 17. člena ZRPJN, ki določa: "Naročnik mora o svoji odločitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. â??". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno pravne posledice zamude roka oziroma nastop pravne domneve umika zahtevka za revizijo zaradi molka vlagatelja vezati izključno na prejem obvestila, s katerim naročnik obvesti vlagatelja o svoji odločitvi o zahtevku za revizijo. ZRPJN namreč jasno določa, da mora vlagatelj sporočiti naročniku, ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo najkasneje v treh dneh od prejema obvestila. Naročnik v predmetnem revizijskem postopku ni izkazal, da je uspel vročiti vlagatelju "Odgovor na zahtevek za revizijo", št. 17123-06-403-13/03/17, z dne 21.07.2003, zato je potrebno ugotoviti, da naročnik v predmetnem postopku ni imel pravne podlage za svojo odločitev, da je zaradi molka vlagatelja štel, da je vlagatelj zahtevek za revizijo umaknil in posledično s sklepom o ustavitvi postopka revizije, št. 17123-06-403-13/2003, z dne 08.08.2003, revizijski postopek predmetnega javnega naročila ustavil.

Prvi odstavek 142. člena ZPP določa: "Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in opomin za plačilo sodne takse za tožbo se vročajo osebno stranki.". Ker gre odločitev o zahtevku za revizijo šteti za pisanje, ki se mora vročiti osebno stranki, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izvedel vseh aktivnosti, ki jih od njega v zvezi z vročanjem zahteva zakon in da bi moral naročnik opraviti še en poskus vročitve. Torej, če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec, po določbi tretjega odstavka 142. člena ZPP, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva, hišniku, sosedu ali sodelavcu pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. šele ko vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, torej, ko je tudi drugi poskus vročitve neuspešen, ravna naročnik po 140. in 141. členu ZPP in s tem velja, da je bila vročitev opravljena. Za vročanje odvetniku ne veljajo v konkretnem primeru nobene posebnosti. Vročanju z uveljavitvijo fikcije vročitve v primerih, ko naslovnik pisanja očitno ni prejel, bi bilo mogoče očitati tudi ogrožanje ustavnih pravic do pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je zato v skladu s svojimi pristojnostmi, navedenimi v tretji alinei drugega odstavka 23. člena ZRPJN, ugodila vlagateljevi pritožbi in razveljavila sklep o ustavitvi postopka revizije, št. 17123-06-403-13/2003, z dne 08.08.2003, ter odločila, da bo sprejela zahtevek za revizijo v obravnavo. O (ne)utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo bo Državna revizijska komisija meritorno odločila s posebnim sklepom.

Vlagatelj je naročniku primarno predlagal, da se mu dovoli vrnitev v prejšnje stanje. ZRPJN ne ureja instituta vrnitve v prejšnje stanje, zato je v takšnih primerih v skladu z že prej citiranim določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN potrebno smiselno uporabiti določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. V skladu z določilom prvega odstavka 117. člena ZPP se predlog za vrnitev v prejšnje stanje poda pri sodišču, pri katerem je bilo zamujeno dejanje, katero o predlogu, na podlagi 120. člena ZPP, tudi odloči. Ker je v predmetni zadevi eventuelna zamuda nastala v postopku pred naročnikom, bi moral o tem predlogu odločiti naročnik. Glede na to, da o zahtevi o vrnitvi v prejšnje stanje naročnik ni odločal, je Državna revizijska komisija sledila podrejenemu zahtevku vlagatelja in o pritožbi odločila tako, kot izhaja iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v "Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in podredno pritožbi", z dne 20.08.2003, zahteval tudi povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer 2000 odvetniških točk za sestavo te vloge, skupaj z 20% DDV. Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, se tudi v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP (peti odstavek 3. člena ZRPJN). Tretji odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo." Ker je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep naročnika o ustavitvi postopka revizije, št. 17123-06-403-13/2003, z dne 08.08.2003, bo o stroških pritožbe odločeno v vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran