018-178/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Metodi Hrovat v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila-Preplastitev ceste R-1 Ravne-Dravograd ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetjeâ??â??, ki ga zastopa â??.. (v nadaljnem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je objavil javni razpis predmetnega javnega naročila po odprtem postopku v Uradnem listu RS, št. â??.. z dne â??.., pod št. objave Ob-â??...
Vlagatelj je dne 22.07.2003 prejel obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 347-07-577/98, s katerim ga je naročnik obvestil, da je naročilo oddal družbi â??..(v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 01.08.2003, ki ga je naročnik prejel 06.08.2003, zoper sklep o oddaji naročila in zoper odločitev naročnika o izločitvi ponudbe vlagatelja kot nepravilne.

Naročnik je s sklepom, št. 347-07-577/98, z dne 12.08.2003, zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je po vpogledu v sodni register ugotovil, da vlagatelj â??.., ki je naveden v zahtevku za revizijo na dan vložitve zahtevka za revizijo dne 06.08.2003, ni bil vpisan v sodni register. Iz navedenega pa tako izhaja, da je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne obstoji. Naročnik je tako ugotovil, da glede na to, da je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ni vpisana v sodni register in tako nima izkazane aktivne legitimacije, je bilo potrebno zahtevek za revizijo zavrniti. Ker niso bile podane procesne predpostavke za obravnavanje zahtevka, naročnik navaja, da se ni spuščal v presojo navedb vlagatelja.
Naročnik je zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov zavrnil, hkrati pa je vlagatelja podučil, da lahko v roku treh dni od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, dne 21.08.2003, na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN zoper izpodbijani sklep naročnika.

Vlagatelj trdi, da je sklep naročnika nepravilen in nezakonit. Vlagatelj opozarja na nasprotje med izrekom izpodbijanega sklepa in obrazložitvijo, saj je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa je navedel, da ga je bilo potrebno zavmiti. Vlagatelj zapiše, da ne drži, da nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo in da tudi ne drži, da naj vlagatelj ne bi obstajal. Vlagatelj je v tem javnem razpisu oddal ponudbo z najnižjo ceno za dela, ki so predmet javnega razpisa, in bi bil v primeru, če naročnik ne bi izločil ponudbe vlagatelja kot nepravilne, izbran kot najugodnejši ponudnik.

Vlagatelj je pravna oseba avstrijskega prava, kar je bilo tudi eksplicitno navedeno v zahtevi za revizijo. Posledično naročnik vlagatelja seveda ni mogel najti v slovenskem registru pravnih oseb. V sporočilu o oddaji naročila je naročnik napačno navedel kot ponudnika družbo ....., odvisno družbo vlagatelja, vendar pa je kasneje, po vložitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo, izdal sklep o popravi pomote, v katerem je ponudnika označil kot ...... Vlagatelj že na tem mestu opozarja, da se firma vlagatelja glasi ".....", medtem ko je "........", njegova notranje-organizacijska poslovna enota v ...... Sedež vlagatelja pa je v kraju ....... . Vlagatelj navaja, da je v ponudbi v tem postopku oddaje javnega naročila predložil vse zahtevane dokumente (izpisek iz avstrijskega registra podjetij v overjenem slovenskem prevodu z dne 11.06.2003, št. vpisa FN 61689) iz katerih nedvoumno izhaja, da je vlagatelj delniška družba in da torej ima veljavno in obstoječo pravno subjektiviteto. Iz navedenega izpiska iz registra podjetij tudi izhaja, da se firma vlagatelja imenuje "....", ravno ta firma pa je tudi navedena na zahtevku za revizijo. Izključno ta firma je bila po zatrjevanju vlagatelja navedena tudi na ponudbi vlagatelja (kjer se sicer nahaja še oznaka vlagateljeve notranje-organizacijske enote, kot je pojasnjeno zgoraj). Sam naročnik je vlagatelju priznal obstoj pravne subjektivitete v postopku presoje njegove ponudbe, saj njegove ponudber ni izločil zaradi tega, ker naj vlagatelj pravne subjektivitete ne bi imel. Vlagatelj je zahtevi za revizijo priložil tudi notarsko overjeno pooblastilo, v katerem je torej notar potrdil obstoj vlagatelja kot pravne osebe, v tem pooblastilu pa je kot firma vlagatelja prav tako navedena oznaka ..... ... Vlagatelj zapiše, da je ves čas postopka oddaje javnega naročila nastopal s firmo ......., prav tako je to firmo navedel na samem zahtevku za revizijo. Vlagatelj pa je zaradi lažjega komuniciranja zavestno na zahtevku za revizijo navedel naslov v Sloveniji, kjer posluje, t.j. ....... Navedeni naslov je zgolj poslovni naslov v Sloveniji, ne pa sedež vlagatelja. Naročnik je bil s tem naslovom ves čas seznanjen, saj je dopisovanje z vlagateljem potekalo preko tega naslova, pri čemer paje vlagatelj ves čas vedel, da gre za pravno osebo avstrijskega prava. Vlagatelj opozarja, da je tudi v sami ponudbi navajal oznako in naslov poslovne enote vlagatelja v ......., čeprav ta enota nima lastne pravne subjektivitete, ker gre dejansko za enotno družbo-vlagatelja, vendar to dejstvo očitno ni motilo naročnika. Vlagatel izrecno navaja, da naročnik ne bi smel zavreči zahtevka vlagatelja za revizijo zaradi dejstva, ker vlagateli ne bi bil vpisan v register pravnih oseb v Republiki Sloveniji, če pa mu je že pred tem priznal obstoj oz. pravno subjektiviteto v postopku oddaje javnega naročila.
Vlagatelj navede tretji odstavek 12. člena ZRPJN, ki navaja kaj mora vlagatelj navesti v zahtevku za revizijo in zapiše, da je navedel vse kar zahteva zakon.
Vlagatelj ponovno izrecno opozarja, da se naziv vlagatelja glasi "......". Naslov vlagatelja ni sestavni del naziva vlagatelja, zaradi česar lahko vlagatelj navede tudi drug naslov (ki se lahko razlikuje od sedeža vlagatelja), na katerega je potrebno dostavljati pisanja. Ob tem še opozarja, da je bil zahtevek za revizijo vložen po pooblaščencu, ki je s tem prevzel vlogo kontaktne osebe, hkrati pa je bilo potrebno vsa pisanja dostavljati na ta naslov. Naslov vlagateljevega pooblaščenca ( odvetnika) je bil jasno naveden na pečatu na prvi strani zahtevka za revizijo.
Vlagatelj meni, da bi moral v primeru, če bi naročnik menil, da zahtevek za revizijo ni popoln, ravnati v skladu s 4. odst. l2. člena ZRPJN in vlagatelja pozvati, da naj zahtevek za revizijo dopolni. Ker tega ni storil, oz. je vlagatelja pozval samo, da mu naj predloži potrdilo o plačilu takse, je naročnik očitno menil, da je zahtevek za revizijo popoln v delu, ki se nanaša na oznako vlagatelja. Posledično bi tudi moral ugotoviti, da je firma vlagatelja -..... -identična firmi, navedeni v ponudbi vlagatelja. Ne glede na navedeno pa je po mnenju vlagatelja tudi iz samega zahtevka za revizijo docela nedvoumno izhajalo, da ga je vložil neizbrani ponudnik ..... -pravna oseba po avstrijskem pravu -zaradi česar ga naročnik ne bi smel zavreči zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije iz razloga, ker naj vlagatelj ne bi bil naveden v sodnem registru pravnih oseb. Naročnik je s tem, ko je neutemeljeno zavrgel zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v tej zadevi in o zahtevku ni meritomo odločil, po mnenju vlagatelja kršil drugi odst. l3. člena ZRPJN in četrti odst. 3. člena ZRPJN, ki določa, da mora biti vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil in drugimi predpisi, in ki mora krepiti zaupanjejavnosti v delo države in njenih organov. Vlagatelj še navaja, da imajo gospodarske družbe z območja držav članic EU pravico nastopati neposredno (ne da bi ustanovile kakršnokoli pravno-organizacijsko obliko v Republiki Sloveniji) na slovenskem trgu, in sicer neposredno na podlagi Pridružitvenega sporazuma med Republiko Slovenijo in EU. Ni potrebno torej, da se tuji ponudniki iz območja EU vpišejo v sodni register v Sloveniji, da bi pridobili pravno subjektiviteto in s tem možnost nastopanja na slovenskem trgu.
Vlagatelj zahteva povračilo stroškov in sicer za sestavo pritožbe 3000 odvetniških točk, 2% materialnih stroškov in 20% DDV na zgornjo storitev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. : 018-178/03-23-1244, z dne 25.08.2003, skladno z določbo drugega odstavka 17. člena ZRPJN, zaprosila za odstop dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila, katero je le-ta posredoval dne 28.08.2003.

Državna revizijska komisija je dne 02.09.2003, na podlagi 21. člena ZRPJN zaprosila Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, Tavčarjeva 9, Ljubljana, za izpisek iz sodnega registra za vlagatelja in ga isti dan pridobila.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo vlagatelja in je v sklepu št. 347-07-577/98, z dne 12.08.2003 navedel: "Po vpogledu v sodni register je naročnik ugotovil, da vlagatelj â??â??, ki je naveden v zahtevku za revizijo na dan vložitve zahtevka za revizijo dne 06.08.2003 ni bil vpisan v sodni register. Iz navedenega je razvidno, da je zahtevek za revizijo vložil subjekt oz. oseba, ki ne obstoji.
Glede na to, da zahtevek vložila oseba, ki ni vpisana v sodni register in tako nima izkazane aktivne legitimacije je bilo potrebno zahtevek za revizijo zavrniti."

Državna revizijska komisija je preverila navedbe naročnika, da vlagatelj revizijskega zahtevka ni bil vpisan na dan vložitve revizijskega zahtevka v sodni register.
Iz izpiska iz sodnega registra, ki ga je Državna revizijska komisija pridobila, dne 02.09.2003, na podlagi 21. člena ZRPJN, je razvidno, da je podjetje, katerega firma se glasi: â??â??â??â??., bilo ustanovljeno dne 29.07.2003, v sodni register pa je bilo vpisano s sklepom â??â??, dne 28.08.2003.
Iz sodnega registra je torej razvidno, da vlagatelj revizijskega zahtevka, dne 06.08.2003 ni bil vpisan v sodni register.
Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/1994, s spremembami do Uradni list RS 31/2000; v nadaljevanju: ZSReg) v 7. členu določa, da je sodni register javna knjiga. V 8. členu ZSReg določa, da ima vpis v sodni register nasproti tretjim osebam pravni učinek od dneva vpisa, razen če zakon ne določa drugače. 23. člen ZSReg pa določa, da subjekt vpisa pridobi pravno sposobnost šele z vpisom v sodni register.
Tudi Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/1993, s spremembami do Uradni list RS, št. 93/2002; v nadaljevanju: ZGD) določa v prvem odstavku 3. člena, da družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register.
Vprašanje je, ali je torej družba, ki ni vpisana v register in ki torej posledično nima lastnosti pravne osebe, sploh lahko stranka v postopku revizije oddaje javnega naročila"
ZRPJN določa v 1. členu, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov, 9. člen ZRPJN pa določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika, v postopku oddaje javnega naročila.
Ker ZRPJN v petem odstavku 3. člena določa, da se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, je potrebno za rešitev tega vprašanja upoštevati določila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP)
ZPP določa v 76. členu, da je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. Ker vlagatelj ni fizična oseba in ker je pravno sposobnost pridobil šele z vpisom v sodni register (s sklepom â??â??, dne 28.08.2003), je bilo torej potrebno odločiti, da vlagatelj v skladu s 76. členom ZPP ne more biti stranka v postopku in se torej pritožba vlagatelja v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN zavrne, ker le-ta ni utemeljena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila med drugimi ponudbo oddal tudi â??â?? Zahtevek za revizijo pa je bil vložen s strani â??â??. Državna revizijska komisija ugotavlja, da na dan vložitve revizijskega zahtevka ni bilo izkazano nikakršno pravno relevantno dejstvo, ki bi vlagatelju dopuščalo pravno relevantno možnost vlaganja revizijskega zahtevka za prej navedenega ponudnika.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v pritožbi ni navedel nobenih dejstev in dokazov, ki bi utemeljevali drugačno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, v višini 3000 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 2% materialnih stroškov, v višini 6.600,00 SIT in 20% DDV na prej navedene postavke, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije. Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, se tudi v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP (peti odstavek 3. člena ZRPJN). ZPP v prvem odstavku 154. členu določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim." Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vseh okoliščin v predmetnem postopku odločila, da se vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka v zvezi s pritožbo zavrne.

S tem je utemeljena odločitev iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran