018-177/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 1. odstavka 19. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??. in šoloobveznih otrok v â??. in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.(v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??. z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??. in šoloobveznih otrok v â??..

Naročnik je dne 11.7.2003 sprejel Sklep o izbiri izvajalca, štev. 16/1-60300-0004/03, s katerim je ponudnike obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila oddal podjetju â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi navedenega sklepa je naročnik navedel, da sta na javni razpis prispeli dve pravilni ponudbi. Naročnik je v obrazložitvi navedel tudi, da je vlagatelj v svoji ponudbi za izvajanje prevozov šolskih otrok v â??. predložil vozni red, iz katerega je razvidno, da ponuja prevoze otrok na relaciji â??â??, ne ponuja pa prevozov otrok na relaciji â??â??.. Naročnik se sklicuje na 41. člen Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), ki določa, da mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope ter da mora biti, ne glede na to, ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope, njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Naročnik ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok v â??.., nepopolna in se kot taka izloči iz postopka. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je pri ponudbi za izvajanje prevozov šolskih otrok v â??.. v skladu s točkovanjem po naslednjih merilih: cena, tehnična opremljenost, reference, plačilni pogoji in druge ugodnosti ugotovil, da je najugodnejša ponudba izbranega ponudnika.

Vlagatelj je, dne 23.7.2003, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo naročnikove komisije, ker ga ni niti poklicala pri obravnavi ponudbe glede tolmačenja ponudbe. Vlagatelj navaja, da je predložil vozni red za relacijo â??â??. Vlagatelj misli, da je to dovolj jasno, da gre za to relacijo in se sprašuje, zakaj se potem naročnik izgovarja, da ponudba ni bila popolna češ, da vlagatelj ni priložil voznega reda za relacije â??.., saj so vlagatelja zanimale proge, za katere je predložil vozne rede. Vlagatelj misli, da je bila ponujena dnevna cena 42.500,00 SIT za relacijo, za katero je predložil vozni red, zelo ugodna ter navaja, da je predložil tudi predpogodbo o nakupu novega avtobusa, ki je zelo primeren za take relacije. Vlagatelj tudi misli, da naročnik predpogodbo pri točkovanju sploh ni upošteval tudi pri ponudbi za relacijo â??., zato meni, da je točkovanje v drugi ponudbi tudi nekorektno. Ker je bila cena konkurenta popolnoma enaka, navaja vlagatelj, je naročnik pri ostalih postavkah naštel kar celih 27 točk razlike.

Naročnik je z dopisom, št. 16/1-60300-0004/03, z dne 30.7.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 4.8.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Ker naročnik zahtevka za revizijo ni procesno obravnaval niti o njem ni meritorno odločil (pač pa ga je še pred tem odstopil Državni revizijski komisiji), je Državna revizijska komisija dne 5.8.2003 sprejela sklep št. 018-161/03-22-1139, s katerim je naročnika napotila na odločanje o zahtevku za revizijo v skladu z določili 12., 13., 16. in 17. člena ZRPJN.

Naročnik je dne 12.8.2003 sprejel sklep št. 16/1-60300-0004/03, s katerim je postopek oddaje javnega naročila v sklopu, ki se nanaša na opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??. razveljavil in potrdil izbiro najugodnejšega ponudnika (izbranega ponudnika) v sklopu, ki se nanaša na opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??...
V obrazložitev zgoraj navedene odločitve je naročnik zapisal, da v skladu s 76. členom ZJN-1 naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če pridobi dve samostojni, pravilni ponudbi od dveh različnih kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. Ker naročnik v sklopu, ki se nanaša na opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??.. ni pridobil dveh pravilnih ponudb, saj ena izmed obeh oddanih ponudb ni izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, je naročnik v predmetnem sklopu postopek razveljavil.
Naročnik je še navedel., da je v sklopu, ki se nanaša na opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??.., prejel dve pravilni ponudbi, ki ju je ocenil v skladu z merili iz razpisne dokumentacije. Ocena obeh ponudb je razvidna tudi iz poročila in obvestila ponudnikom o izbiri izvajalca prevozov v â??.. in â??.. z dne 3.7.2003, ki sta ga prejela oba ponudnika.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je dne 20.8.2003 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je dne 25.08.2003 (z dopisom z dne 21.8.2003), Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je dne 25.8.2003 naročnika zaprosila, naj ji skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN odstopi še izvod razpisne dokumentacije in posreduje pojasnilo o tem, kako je ocenjeval vlagateljevo ponudbo po merilu tehnična opremljenost. Državna revizijska komisija je zahtevano dodatno dokumentacijo in pojasnilo prejela dne 26.8.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter pridobljenih dodatnih pojasnilih naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem revizijskem postopku je med strankama spor torej v tem, ali je vlagatelj v svoji ponudbi izpolnil vse zahteve iz naročnikove razpisne dokumentacije in/ali je vlagatelj s predložitvijo ponudbe za relacijo â??.. (v sklopu, ki se nanaša na opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??.) oddal (kot pravi vlagatelj) "popolno ponudbo".
V zvezi s tem je potrebno najprej opozoriti vlagatelja (in naročnika), da ZJN-1 termina "popolna ponudba" ne uporablja več, pač pa v 18. točki prvega odstavka 3. člena govori o "pravilni ponudbi", to pa je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Kot je razvidno iz objave javnega razpisa in iz razpisne dokumentacije je naročnik obravnavano javno naročilo razpisal v dveh razpisnih območjih oziroma v dveh sklopih. Tako je obravnavano javno naročilo razdelil na sklop, ki se nanaša na opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â?? in na sklop, ki se nanaša na opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??..

Naročnik je v 2.11. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Ostali pogoji naročnika) zapisal, da oddaja naročilo po posameznih razpisnih območjih ali za vsa razpisna območja v celoti in da mora ponudnik ponuditi vse relacije v okviru posameznega razpisnega območja, to je posamezno razpisno območje v celoti.
Relacije (in število otrok) za obravnavani sklop (â??â??) je naročnik zapisal na strani 34 razpisne dokumentacije, iz katere izhajata poleg relacije â?? (torej edine relacije, ki jo je v predmetnem sklopu ponudil vlagatelj) tudi zahteva po prevozu iz â??.. do â??...
Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže (in temu vlagatelj v revizijskem zahtevku ne oporeka, temveč celo sam navaja, da je oddal ponudbo le za eno relacijo), da je v zadevnem razpisnem območju oziroma sklopu (za razliko od izbranega ponudnika) oddal ponudbo le za relacijo â??â??..

Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje ene od izrecnih zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (točke 2.11) ter jo kot tako ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu zgoraj citirane 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Kvalifikacija posamezne ponudbe kot pravilne ponudbe je v skladu z zakonom torej vezana na popolno izpolnjevanje vseh naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije. Le tisti ponudnik, ki predloži pravilno ponudbo, lahko konkurira za pridobitev posla, saj mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Odločitev o zavrnitvi nepravilne ponudbe ni prepuščena naročnikovi prosti presoji, ampak gre pri tem za dolžnostno ravnanje, ki mu je naloženo z zakonom. ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe), namreč izrecno določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Postopek oddaje javnega naročila je izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov. V konkretnem postopku oddaje javnega naročila je torej posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Iz navedenih razlogov naročnik v nobenem primeru ne sme izbrati ponudbe, ki ji je mogoče očitati neizpolnjevanje ene ali več zahtev iz razpisne dokumentacije.
V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da je ponudnik tisi, ki je odgovoren za oddajo pravilne ponudbe. Naročnik na podlagi prvega odstavka 54. člena sicer lahko zahteva od ponudnikov dodatna pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pa pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe. Navedeno določilo je potrebno razumeti tako, da naročnik med postopkom pregledovanja in ocenjevanja ponudbe ne sme pozvati k dopolnitvi ponudbe s podatkom (in/ali manjkajočo vsebino), ki ga ponudnik, kljub temu, da je bil le-ta izrecno zahtevan, ponudbi ni priložil oziroma je le-tega priložil nepravilno. Z opisanim ravnanjem bi naročnik naknadno pozvanega ponudnika obravnaval bolj ugodno od preostalih ponudnikov in bi tako kršil tudi načelo enakopravnosti vseh ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila (7 člen ZJN-1).
Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do zgoraj opisane pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi lahko prišlo zaradi napačnega razumevanja naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila. Možnost zahtevati takšna pojasnila ureja tretji odstavek 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, naročnik pa mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri čemer mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Na prej opisano možnost je bil vlagatelj izrecno opozorjen v 2.5. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pojasnila in informacije v zvezi s ponudbo), a je, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa glede obravnavanega vprašanja, ni izkoristil.

Ker je naročniku za obravnavano razpisno območje oziroma sklop ostala pravilna le ena ponudba (ponudba izbranega ponudnika), je ravnal v skladu z ZJN-1, ko je v predmetnem razpisnem območju razveljavil postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 namreč določa, da naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. Postopek oddaje javnega naročila se torej lahko konča z izborom najugodnejšega ponudnika samo v primeru, če je naročnik pridobil najmanj dve samostojni in pravilni ponudbi. V primeru, kadar naročnik javno naročilo oddaja po sklopih, velja določilo prvega odstavka 76. člena ZJN-1 razumeti tako, da lahko naročnik izbere najugodnejšega ponudnika samo takrat, kadar pridobi dve samostojni in pravilni ponudbi za (vsak) sklop posebej. Naročnik lahko namreč ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikuje v smiselno zaključene celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno (prvi stavek prvega odstavka 26. člena ZJN-1), kar pomeni, da vsak sklop znotraj sicer enotnega javnega naročila obsega svoj (ločeni) predmet javnega naročila. Posamezen ponudnik lahko torej v primeru, ko naročnik javno naročilo oddaja po sklopih, ponudbo odda le za enega ali pa za več različnih sklopov (pri tem pa mora, da bi se njegova ponudba štela za pravilno, v smislu 18. točke prvega odstavka 1. člena, slednjo oddati za vsak posamezen sklop v celoti).
Namen prvega odstavka 76. člena ZJN-1 je predvsem zagotoviti dejansko konkurenčnost in primerljivost ponudb, ta namen pa je v primeru, ko se javno naročilo oddaja po sklopih, mogoče zaradi medsebojne ločenosti sklopov doseči samo tako, da je izbor najugodnejšega ponudnika za posamezen sklop vezan na pridobitev dveh samostojnih in pravilnih ponudb za vsak sklop posebej.

Ker vlagatelj v obravnavani revizijski zadevi naročniku očita tudi nepravilno ocenjevanje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe (v sklopu, ki se nanaša na opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??â??), je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila tudi postopek ocenjevanja obeh ponudb.

V razpisni dokumentaciji je naročnik v 11. točki (Način izbora najugodnejšega ponudnika), v točki c) zapisal, da so merila za izbiro najugodnejšega ponudnika naslednja:

cena 50%
tehnična opremljenost 30%
reference 10%
druge ugodnosti 5%
plačilni pogoji 5%

Ponudbe se bodo ocenjevale na podlagi odstotkovnega in točkovnega sistema.

Način uporabe kriterijev je naslednji:

Cena:
10% in več pod povprečno ceno veljavnih ponudb 50 točk
5-10% in več pod povprečno ceno veljavnih ponudb 40 točk
0- 5% in več pod povprečno ceno veljavnih ponudb 30 točk
0- 5% in več nad povprečno ceno veljavnih ponudb 20 točk
5-10% in več nad povprečno ceno veljavnih ponudb 10 točk
10% in več nad povprečno ceno veljavnih ponudb 0 točk


Reference:
5 in več potrjenih referenc 10 točk
3-5 potrjenih referenc 5 točk
manj kot 3 potrjene reference 0 točk

Plačilni pogoji:
v roku 30 dni po prejemu računa 0 točk
v roku 60 dni po prejemu računa 3 točke
v roku 90 dni po prejemu računa 5 točk

Dodatne ugodnosti:
brez ugodnosti 0 točk
popusti od 10% do 20% 5 točk
popusti nad 20% 10 točk

Tehnična opremljenost:
vozilo starosti do 2 let 30 točk
vozilo starosti od 2 do 5 let 20 točk
vozilo starosti od 5 do 7 let 10 točk
vozilo starosti nad 7 let 0 točk

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je način uporabe zgoraj navedenih meril opisan tako, da je na osnovi opisa načina uporabe meril, pregleda dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, ki jo je predložil naročnik ter pregleda prejetih dodatnih pojasnil (s strani naročnika), mogoče preveriti potek in rezultate ocenjevanja obeh prejetih ponudb.

Vrednotenje po merilu cena (ki mu je naročnik pripisal težo 50%) med strankama ni sporno (oba ponudnika sta v obravnavanem sklopu ponudila enako ceno in prejela tudi enako število točk), zato Državna revizijska komisija tega dela ocenjevanja ponudb v revizijskem postopku ni neposredno preverjala.

Razlika v prid izbranega ponudnika je torej nastala pri ostalih (necenovnih) merilih, kot je navedeno v nadaljevanju.

Pri merilu tehnična opremljenost (s 30% ponderjem) je izbrani ponudnik za v povprečju ponujena 4 leta stara vozila povsem upravičeno prejel 20 točk (naročnik je namreč vnaprej predvidel prejem 20 točk za vozila starosti od 2 do 5 let), vlagatelj pa je pri zadevnem merilu prejel 10 točk (naročnik ga je uvrstil v ocenjevalni razred, ki je predvidel za ponujena vozila starosti od 5 do 7 let prejem 10 točk), čeprav ne bi smel, glede na to, da je ponudil vozila, ki so bila starejša od 7 let (kot je izračunala Državna revizijska komisija je bila povprečna starost vozil 7,4 let) po zadevnem merilu prejeti nobene točke (naročnik namreč za vozila, ki so starejša od 7 let, ni predvidel prejema točk). Povsem pravilno pa naročnik vlagatelju pri obravnavanem merilu ni upošteval predprodajne pogodbe za nakup dveh (novih) avtobusov, saj vlagatelj s slednjima ob oddaji ponudbe (še) ni razpolagal.

Naročnik je pri merilu reference (z 10% utežjo) izbranemu ponudniku za 9 potrjenih referenčnih poslov (s čimer se je slednji uvrstil v najvišji ocenjevalni razred v okviru merila reference, pri katerem je naročnik vnaprej napovedal, da bodo ponudniki za več kot pet potrjenih referenčnih poslov prejeli 10 točk) podelil 10 točk, vlagatelju pa za 3 potrjene referenčne posle 5 točk (vlagatelj se je torej povsem pravilno uvrstil v ocenjevalni razred, ki je predvideval za 3 do 5 ponujenih potrjenih referenc 5 točk).

Naročnik je pri merilu plačilni pogoji (ki mu je naročnik določil 5% težo) izbranega ponudnika za ponujeni 90 dnevni plačilni rok (s čimer se je slednji zopet uvrstil v najugodnejši ocenjevalni razred znotraj zadevnega merila, ki je za 90 dnevni ponujeni plačilni rok predvidel prejem 5 točk) povsem pravilno ocenil s 5 točkami. Naročnik je po predmetnem merilu vlagatelja za ponujeni 60 dnevni plačilni rok ocenil s 3 točkami (torej v skladu z vnaprej predvidenim načinom uporabe merila, kjer je zapisal, da bodo ponudniki za ponujeni 60 dnevni plačilni rok prejeli 3 točke).

Kar se tiče merila dodatne ugodnosti-popusti (s 5% težo) je izbrani ponudnik za dva več kot 20% ponujena popusta (25% popust pri nakupu mesečnih vozovnic na rednih linijah na področju â??.. in 21% nižjo ceno od veljavnega cenika za občasne prevoze v dopoldanskem času) in za ponujene brezplačne občasne prevoze v dopoldanskem času v obsegu, ki ni večji od 1.000 km v šolskem letu prejel 10 točk, vlagatelj pa 0 točk, ker ni ponudil "popustov nad 10 do 20%" (kar bi mu po vnaprej določenemu načinu uporabe zadevnega merila prineslo 5 točk) oziroma "popustov nad 20%" (za katere bi ga moral naročnik oceniti z 10 točkami).
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je naročnik pri obravnavanem merilu, čeprav je slednjemu določil težo 5% in v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da se bodo ponudbe ocenjevale na podlagi "odstotkovnega in točkovnega sistema" ("točkovni sistem" je predvidel prejem 10 točk v najvišjem ocenjevalnem razredu - to je za ponujene popuste nad 20%) izbranemu ponudniku podelil 10 točk, ki jih v nadaljevanju ni ponderiral. Ne glede na ugotovljeno in/ali četudi bi izbrani ponudnik po zadevnem merilu prejel 5 točk manj, navedeno še vedno ne bi spremenilo vrstnega reda med obema ponudnikoma v korist vlagatelja. Izbrani ponudnik bi namreč v tem primeru še vedno prejel 22 točk več kot vlagatelj (če pri tem niti ne upoštevamo 10 točk, ki jih je vlagatelj pri merilu tehnična opremljenost prejel neupravičeno).

Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z zakonom, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepravilno (v sklopu, ki se nanaša na opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??..). Tudi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe (v sklopu, ki se nanaša na opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??..) je bila sprejeta ob spoštovanju določil ZJN-1 in na podlagi dovolj transparentno vodenega in objektivno preverljivega postopka primerjave in ocenjevanja obeh ponudb. Zaradi navedenega je morala Državna revizijska komisija zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??..

Natisni stran