018-168/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za razvoj uporabe verjetnostnih analiz pri delu URSJV ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, vodenega na podlagi poziva k oddaji ponudbe, št. 407-21/2003/2/0200, z dne 12.06.2003.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.06.2003 sprejel sklep, št. 407-21/2003/1/0200, o začetku postopka naročila male vrednosti za razvoj uporabe verjetnostnih analiz pri delu URSJV. Naročnik je s pozivom k oddaji ponudbe, št. 407-21/2003/2/0200, z dne 12.06.2003, pozval tri ponudnike k oddaji ponudbe. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 407-21/2003/9/0200, z dne 04.07.2003, vse ponudnike obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila oddal â??â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Vlagatelj je dne 10.07.2003 od naročnika na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo, št. 407-21/2003/12/0200, z dne 14.07.2003, v katerem je pojasnil opravljeno točkovanje prispelih ponudb.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 23.07.2003, v katerem navaja, da naročnik v izdanem obrazloženem obvestilu ni pojasnil načina uporabe meril oziroma iz njega ni razvidno, katere oziroma kakšne so bogate reference in izkušnje, zaradi katerih je izbrani ponudnik v veliki prednosti pred ostalimi ponudniki. S tem je naročnik kršil načelo transparentnosti postopka oddaje javnega naročila. Naročnik podaja le rezultate ocenjevanja, pri tem pa ne obrazloži in dokumentira postopka ocenjevanja po merilu reference in ne navede, zakaj so nekatere reference višje ovrednotene oziroma so pomembnejše za predmetno javno naročilo. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da si je na predmetnem strokovnem področju pridobil bogate reference in izkušnje, njegovi sodelavci pa so mednarodno priznani strokovnjaki z bogatimi referencami.
Vlagatelj zahteva razveljavitev predmetnega postopka oziroma ponovno oceno pridobljenih ponudb. Zahtevku za revizijo je priložil potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 407-21/2003/17/0200, z dne 29.07.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi med referencami navedel izvedene projekte uporabe verjetnostnih varnostnih analiz kot pomoč pri delu upravnemu organu na področju jedrske varnosti. Izdelava ali sodelovanje pri pripravi primerljivih projektov je bila skladno s povabilom k oddaji ponudbe osnovni kriterij za oceno najugodnejše ponudbe. Reference izbranega ponudnika so bile tako ocenjene z najvišjim številom točk, ker so najbolj primerljive z zahtevami in vsebino projektne naloge. Naročnik navaja, da takih referenc v ponudbi vlagatelja ni bilo.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 01.08.2003, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je še navedel, da naročnik še vedno ni pojasnil načina uporabe merila. Naročnikovo navajanje, da je bil osnovni kriterij za oceno najugodnejše ponudbe izdelava in sodelovanje pri primerjavi primerljivih objektov, po vlagateljevem mnenju ni v skladu z opisom meril v pozivu k oddaji ponudbe, kjer so strokovne reference s področja, ki je predmet naročila, navedene kot enakovreden kriterij. Vlagatelj zanika tudi naročnikovo trditev, da le-ta ni navedel ustreznih referenc o izdelavi in sodelovanju pri primerjavi primerljivih objektov ter navaja, katere izmed predloženih referenc po njegovem mnenju ustrezajo tej kategoriji.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 407-21/2003/19/0200, z dne 06.08.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj oporeka opravljenemu ocenjevanju in posledično izboru najugodnejšega ponudnika, oziroma navaja, da le-to ni bilo opravljeno v skladu z opisom meril v pozivu k oddaji ponudb.

Naročnik je v pozivu k oddaji ponudbe določil merila za ocenjevanje ponudb in njihovo sorazmerno vrednost in sicer:
št. Merila Vrednost meril Maksimalno možno število točk
1. Ponudbena cena 40% 40
2. Reference 40% 40
3. Rok izdelave 20% 20
"Posamezna ponudba se vrednoti po gornjih merilih in se nato točkuje s številom točk, ki je določeno v maksimalni višini za posamezno merilo." V zvezi z merilom 2. Reference je naročnik določil naslednje: "V ponudbi navedite vaše ustrezne reference - izdelava ali sodelovanje pri pripravi primerljivih projektov ter druge strokovne reference s področja, ki je predmet naročila. Ponudnik z najboljšimi referencami bo prejel 40 točk, vsi nadaljnji, manj ugodni ponudniki pa bodo prejeli sorazmerno manjše število točk."

Državna revizijska komisija je vsled vlagateljevim očitkom preverila opravljeno ocenjevanje in iz dopisa "Vrednotenje meril za ocenjevanje ponudb pri izbiri najugodnejšega ponudnika", št. 407-21/2003/10/0200, z dne 04.07.2003, razbrala, da je naročnik ponudnikom podelil naslednje število točk:
â??â?? â??. â??.
Ponudbena cena 36,9 36,9 40
Reference 40 32,6 31,6
Rok izdelave 16,6 16,3 20
Skupno število doseženih točk
93,5
85,8
91,6
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v tem dokumentu ni natančneje pojasnil, na kakšen način je podelil navedene točke.

V obrazloženem obvestilu, št. 407-21/2003/12/0200, z dne 14.07.2003, je naročnik kot prednost sprejete ponudbe glede izpolnjevanja meril navedel, da je v okviru izpolnjevanja meril navedenega projekta izbrani ponudnik izstopal z bogatimi referencami in izkušnjami s področja izvedbe tovrstnih projektov in je zato v "veliki prednosti pred drugimi". V tem dokumentu naročnik še navaja, da so ocene podali trije neodvisni ocenjevalci ter da so vsi trije prišli do istih zaključkov.

V sklepu, št. 407-21/2003/17/0200, z dne 29.07.2003, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, je le-ta navedel, da je izbrani ponudnik v ponudbi med referencami navedel izvedene projekte uporabe verjetnostnih varnostnih analiz kot pomoč pri delu upravnemu organu na področju jedrske varnosti. Naročnik je tudi navedel, da je bila izdelava ali sodelovanje pri pripravi primerljivih projektov osnovni kriterij za oceno najugodnejše ponudbe, zaradi česar so bile reference izbranega ponudnika ocenjene z najvišjim številom točk, ker so najbolj primerljive z zahtevami in vsebino projektne naloge.

Ne glede na to, da gre v predmetnem postopku za oddajo javnega naročila male vrednosti, za katerega je v skladu s poglavjem 3.5 Oddaja naročila male vrednosti ZJN-1, določena posebna ureditev, pa Državna revizijska komisija po vpogledu v zgoraj navedene dokumente ugotavlja, da je naročnik v pozivu k oddaji ponudb sicer definiral merila in njihovo težo, opustil pa je opis oziroma način uporabe spornega merila reference. Da bi bilo v postopku oddaje javnega naročila in v revizijskem postopku mogoče objektivno preveriti opravljeno ocenjevanje oziroma prednosti izbrane ponudbe, pa je taka določitev nujno potrebna. Merila morajo biti namreč določena tako, da omogočajo transparentno in nediskriminatorno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter omogočajo objektivno in medsebojno primerljivo odločitev o oceni, kar vse mora biti razvidno iz razpisne dokumentacije naročnika. Namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo.

Glede na navedeno je potrebno pritrditi vlagateljevim očitkom, ki se nanašajo na merilo reference. Samo merilo reference in njegov način uporabe je v pozivu k oddaji ponudbe na videz sicer določeno ("Ponudnik z najboljšimi referencami bo prejel 40 točk, vsi nadaljnji, manj ugodni ponudniki pa bodo prejeli sorazmerno manjše število točk"), vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da njegov opis v resnici dopušča izrazito subjektiven pristop k ocenjevanju ponudb. Ni namreč jasno in enoznačno določeno, kako bo manj ugodnim ponudnikom dodelil sorazmerno manjše število točk. Sporno merilo naročniku dejansko omogoča, da prejete ponudbe namesto na podlagi vnaprej določenih, objektivnih parametrov ocenjuje po naknadno postavljenih, subjektivnih preferencah. Slednje dokazuje tudi naročnikova razlaga merila in dejansko opravljeno ocenjevanje prispelih ponudb, ki je po naročnikovem navajanju, celo sestavljeno iz treh ocen neodvisnih ocenjevalcev, ki so sicer prišli do "podobnih zaključkov" in ne do istih, kar jasno kaže, da gre za tri različne, na podlagi subjektivnih okoliščin podane, ocene.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik tekom postopka sporno merilo tudi spreminjal. Merilo reference je sicer že v povabilu k oddaji ponudb razdelil na dve podmerili: "izdelava ali sodelovanje pri primerljivih projektih" ter "druge strokovne reference", za kateri pa ni določil medsebojnega razmerja oziroma uteži in načina uporabe znotraj spornega merila. Naročnik je šele po opravljenem ocenjevanju navedel, da ti dve podmerili nista enakovredni, ampak da je bilo podmerilo "izdelava ali sodelovanje pri primerljivih projektih" osnovni kriterij za oceno najugodnejše ponudbe. Pri tem pa je potrebno še ugotoviti, da tudi tak naknadno podan opis ("osnovni kriterij") ne določa natančno, kakšno utež ima to podmerilo znotraj postavljenega merila reference in na kakšen način in v kakšni višini se na drugi strani upošteva drugo podmerilo ("druge strokovne reference").

Poleg tega je potrebno ugotoviti, da naročnik v postopku vrednotenja in ocenjevanja ponudb ni nikjer pojasnil, katere reference je štel pod "izdelavo ali sodelovanje pri primerljivih projektih" in katere reference je štel pod "druge strokovne reference". Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik v skladu z dolžnostjo spoštovanja načela transparentnosti in načela enakopravnosti med ponudniki natančno navesti, katere od predloženih referenc vsakega ponudnika je štel pod posamezno podmerilo in zakaj določenih referenc ni upošteval. Ob tem velja dodati, da je naročnik pri merilu reference določil, da bo upošteval "primerljive" projekte in "druge" reference, česar pa ni natančneje opredelil. Takšna ohlapna določitev merila zahteva od naročnika še posebno skrbno presojo in razlago že opravljenega ocenjevanja, česar pa naročnik v predmetnem postopku ni uspel nedvomno pojasniti. Iz navedenega izhaja, da naročnik merila reference ni uporabil tako, kot je bilo določeno pozivu k oddaji ponudb, naročnik vrednotil in ocenjeval ponudbe, s tem pa je bila onemogočena dejanska primerljivost med njimi. S takšnim načinom ocenjevanja in vrednotenja ponudb je naročnik kršil načelo transparentnosti in posledično načelo enakopravnosti med ponudniki. Sporno merilo je naročniku dejansko omogočilo, da je prejete ponudbe namesto na podlagi vnaprej določenih, objektivnih parametrov ocenil po naknadno postavljenih, subjektivnih preferencah.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče objektivno preveriti opravljenega ocenjevanja ponudb, saj je naročnik sporno merilo reference razdelil na dve podmerili, ki pa ju ni natančneje opredelil oziroma določil njunega notranjega razmerja. Glede na to, da ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo celotnega postopka javnega naročila, je Državna revizijska komisija skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila. Naročnik mora v (morebitnem) ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ustrezno upoštevati ugotovitve iz tega sklepa Državne revizijske komisije.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??..

Natisni stran