Na vsebino
EN

018-167/03

Številka: 018-167/03-24-1210
Datum sprejema: 19. 8. 2003

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo opreme za adaptacijo začasnih prostorov za â??.. na objektu na â??.., ki ga je vložilo podjetje â??â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika navedena v sklepu, št. 3531-22/2002-25, z dne 23.06.2003, o izbiri najugodnejšega ponudnika za dobavo in montažo opreme za adaptacijo začasnih prostorov â??.. na objektu â??â??; sklop II. - splošna medicinska oprema.
2. Zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 214.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 08.01.2003 sprejel sklep, št. 3531-22/2002, s katerim je začel postopek oddaje javnega naročila za dobavo in montažo opreme za adaptacijo začasnih prostorov za â??. na â??.., katerega del je bil tudi sklop II. - splošna medicinska oprema. Naročnik je za predmetno javno naročilo objavil javni razpis v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pod številko objave Ob-â??.. Z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 3531-22/2002-25, z dne 23.06.2003, je naročnik vse ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklop II. predmetnega javnega naročila izbral podjetje â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 14.07.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročnika poziva, da razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila za sklop II, pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb izloči ponudbo izbranega ponudnika, zaradi neizpolnjevanja pogojev za udeležbo na javnem razpisu ter opravi ponovno izbiro najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj izraža dvom ali je izbrani ponudnik predložil potrdilo o vpisu v register pooblaščenih dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Odločba o dovoljenju za opravljanje dejavnosti, ki jo poseduje izbrani ponudnik in je bila izdana s strani â??â?? dne 05.01.2000 ne izpolnjuje zahtev po 5. točki drugega odstavka 41. člena oziroma 3. točki drugega odstavka 42. člena ZJN-1. Tovrstne odločbe so po juniju 2001 izven pravne veljave, saj jih Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD), razen v posebnih primerih ne predvideva več, pristojni organi upravnih enot pa jih ne izdajajo več, razen v primeru priglasitve gostinske dejavnosti. Navedeno pomeni, da pravna oseba, ki je vpisana v sodni register po 21.06.2001, tovrstne odločbe za katerokoli drugo dejavnost razen gostinske ne more pridobiti, prav tako pa je ne more pridobiti namesto dotedanje pravni subjekt, ki bi po navedenem datumu spremenil svoj sedež ali razširil dejavnost na novo lokacijo, saj je bila odločba med drugim vezana na pregled prostorov. Iz navedenega izhaja, da ne more usposobljenosti ponudnika izkazovati dokument, ki ni dosegljiv vsem ponudnikom pod enakimi pogoji. Vlagatelj nadaljuje, da je ZGD namesto pridobitve odločbe o dovoljenju za opravljanje dejavnosti uveljavil načelo, da lahko pravni subjekt na tržišču opravlja dejavnost, ki jo je vpisal v sodni register. Navedeno načelo velja za vse pravne subjekte, razen v primeru, če drug predpis zahteva posebno dovoljenje. V konkretnem primeru je takšen predpis Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99 in 70/00; v nadaljevanju: ZZMP), ki zahteva pred pričetkom opravljanja dejavnosti vpis v register pooblačenih dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki ga vodi Urad za zdravila Republike Slovenije. Vlagatelj je prepričan, da izbrani ponudnik usposobljenosti za sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni izkazal v skladu z relevantno zakonodajo.

Vlagatelj zaradi navedenih kršitev zahteva, da mu naročnik povrne stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT ter 900 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost, za sestavo revizijskega zahtevka.

Naročnik je z odločbo, št. 3531-22/2002-30, z dne 24.07.2003, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da določba 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik iz postopka oddaje javnega naročila izključiti ponudbo ponudnika, če ta nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom. Naročnik dodaja, da je ponovno vpogledal v zakonske in podzakonske predpise, ki se nanašajo na sporno vprašanje, in sicer: ZGD, ZZMP ter Pravilnik o medicinskih pripomočkih z dodatkom XIV (Uradni list RS, št. 82/00, 6/02). Naročnik na podlagi navedenih predpisov ugotavlja, da je za začetek opravljanja dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, določen le pogoj iz šestega odstavka 4. člena ZGD, ki se glasi, da družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je vpisana v sodni register. Naročnik dodaja, da za dejavnost, ki je predmet tega javnega naročila ni posebnega zakona, oziroma posebnih pravil, na katere se sklicuje ZJN-1 v 5. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1 in v sedmem odstavku 4. člena ZGD. ZZMP v svojih določbah ureja le dovoljenje za promet z zdravili, ne ureja pa dovoljenja za promet z medicinskimi pripomočki, ampak zgolj pogoje za promet z medicinskimi pripomočki. Tako Urad Republike Slovenije za zdravila na podlagi šestega odstavka 99. člena ZZMP vodi register izdelovalcev, dobaviteljev in register medicinskih pripomočkov, ki so lahko v prometu v Republiki Sloveniji. Urad Republike Slovenije za zdravila izdaja družbam potrdila iz njegove uradne evidence - registra. Naročnik nadaljuje, da potrdilo, ki ga izda Urad Republike Slovenije za zdravila nima lastnosti ugotovitvene odločbe, s katero je dovoljen začetek opravljanje te dejavnosti, zato je vsak ponudnik pod razdelek C 05 razpisne dokumentacije priložil listino, ki je po njegovem vedenju sodila pod navedeni razdelek. Naročnik še dodaja, da bi moral v konkretnem postopku oddaje javnega naročila pripraviti razpisno dokumentacijo drugače, če bi zahteval konkretno listino - potrdilo o vpisu v register pooblaščenih dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za zdravila. Ob navedenem pa naročnik še dodaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil tudi potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, in sicer za stranjo 61 "pisna dokazila o razpolaganju s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami", ker je pač ocenil, da navedeno potrdilo sodi pod ta del razpisne dokumentacije.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema njegove odločbe pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 01.08.2003, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo navaja, da je dne 30.07.2003 potekel rok, do katerega bi mu moral naročnik posredovati odločitev o njegovem zahtevku za revizijo. Vlagatelj dodaja, da ker te ni prejel je skladno 16. členom ZRPJN štel, da je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrnil, zato v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvešča naročnika, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v prepričanju glede utemeljenosti zahtevka za revizijo uveljavlja poleg povračila stroškov, ki jih je imel s sestavo in vložitvijo zahtevka za revizijo tudi povračilo dodatnih stroškov, ki jih je imel s sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v višini 900 odvetniških točk z davkom na dodano vrednost.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 3531-22/2002-31, z dne 06.08.2003, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo z relevantno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Naročnik v dopisu navaja, da je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil z odločbo, z dne 24.07.2003, vendar je do seznanitve vlagatelja z naročnikovo odločitvijo prišlo po izteku zakonskega roka, to je dne 04.08.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik z opozorilom A 00 v razpisni dokumentaciji, kot posebno opozorilo navedel: "Ponudba oziroma ponudbena dokumentacija mora biti sestavljena oziroma zložena po vrstnem redu, navedenem v vsebini razpisne dokumentacije. Poglavja morajo biti ločena s pregradnimi kartoni." ter nadalje: "Ponudniki naj bodo posebno pozorni na dokazila o formalni ustreznosti ponudb, zato naj zagotovijo vse v vsebini dokumentacije zahtevane podatke, izjave in dokazila, da se bo njihova ponudba štela za pravilno.". Za pravilnost ponudbe v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije", je torej potrebno šteti vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije kot relevantne pri presojanju pravilnosti ponudb, vključno s citirano zahtevo, da morajo ponudniki zagotoviti vse v vsebini razpisne dokumentacije zahtevane podatke, izjave in dokazila, ki morajo biti zloženi po vrstnem redu, navedenem v vsebini razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija se ni spuščala v presojo smotrnosti oziroma primernosti zahtev naročnika v zvezi s samo obličnostjo ponudb, saj je potrebno določila razpisne dokumentacije v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po oddaji javnega naročila) obravnavati kot aksiom, kateremu so morali ponudniki slediti in jih skladno z določili petega odstavka 12. člena ZJN-1 niti ni več mogoče izpodbijati. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju presojala vlagateljevo navedbo, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, saj ta ni izpolnil pogoja iz 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1.

Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik skladno z drugim odstavkom 41. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih: 1. če ni registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež, ... 5. če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom,â??" v razpisni dokumentaciji v točki C. "dokazila o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo", med drugim zahteval pod točko:
- C 01 "izpis registracije družbe": ponudnik naj za tem listom vloži izpis registracije družbe pristojnega registrskega sodišča, ki sme biti izdan v originalu ali notarsko overjena kopija največ 15 dni pred dnevom javnega odpiranja ponudb,
- C 05 "dovoljenje pristojnega organa (odločba)": ponudnik naj za tem listom vloži veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila originalno notarsko overjeno največ 30 dni pred javnim odpiranjem ponudb.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi za listom, na katerem je navedena zahteva razpisne dokumentacije C 05 predložil notarsko overjeno kopijo odločbe, ki jo je dne 05.01.2000 izdala Upravna enota Celje in iz katere izhaja, da izbrani ponudnik izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje med drugim tudi za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila. Izbrani ponudnik je nadalje v svoji ponudbi za stranjo 61 "pisna dokazila o razpolaganju s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami", predložil kopijo potrdila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki ni notarsko overjena.

Naročnik je v odločbi, št. 3531-4/2002-176, z dne 24.07.2003, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek navedel, da je za začetek opravljanja dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, določen le pogoj iz šestega odstavka 4. člena ZGD, ki se glasi, da družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je vpisana v sodni register. Naročnik še navaja, da potrdilo, ki ga izda Urad Republike Slovenije za zdravila nima lastnosti ugotovitvene odločbe, s katero je dovoljen začetek opravljanje te dejavnosti, zato je vsak ponudnik pod razdelek C 05 razpisne dokumentacije priložil listino, ki je po njegovem vedenju sodila pod navedeni razdelek.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se na področje dokazovanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila nanaša tudi ZGD, ki v šestem in sedmem odstavku 4. člena določa: "(6) Družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je vpisana v register. (7) Če drug zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti poleg pogoja iz šestega odstavka tega člena, določa še posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: posebni pogoji), lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom. Če v primeru iz prejšnjega stavka drug zakon določa, da sme družba začeti z opravljanjem dejavnosti, ko pristojni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo.". Torej je prej navedeno določbo drugega odstavka 41. člena ZJN-1 potrebno presojati v povezavi z določbo 4. člena ZGD, ki določa, da v primeru, če poseben zakon za opravljanje določene dejavnosti zahteva, da pristojni organ izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo. Vlagatelj zatrjuje, da je za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, potrebno pridobiti potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki ga izda Urad Republike Slovenije za zdravila, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za opravljanje te dejavnosti.

Glede na navedeno zakonsko podlago drugega odstavka 41. člena ZJN-1 ter šestega in sedmega odstavka 4. člena ZGD in na njej utemeljeno določbo razpisne dokumentacije (razdelek C 05) je potrebno ugotoviti, da so bili ponudniki dolžni poleg dokazila o registraciji (za dokazovanje izpolnjevanja pogoja pod točko C 01) priložiti tudi veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ni mogoče kot pravilne sprejeti naročnikove odločitve, da je lahko vsak ponudnik pod razdelek C 05 razpisne dokumentacije priložil listino, ki je po njegovem vedenju sodila pod navedeni razdelek. Pri tem je potrebno upoštevati, da je naročnik pogoj pod razdelkom C 05 po predložitvi veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti v razpisni dokumentaciji jasno določil in to nedvomno ločeno od zahteve pod razdelkom C 01 po predložitvi izpisa registracije družbe, ki zadostuje po šestem odstavku 4. člena ZGD, če drug zakon ne zahteva posebnih pogojev.

Upoštevaje navedeno gre torej ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, zato je ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Naročnik je namreč za zadostitev pravilnosti ponudb v razpisni dokumentaciji zapisal pogoj pod razdelkom C 05, čemur pa odločbe za opravljanje dejavnosti, ki so jih do 21.06.2001 izdajale upravne enote, zaradi zgoraj citiranih zakonskih določil šestega in sedmega odstavka 4. člena ZGD, ne morejo zadostiti. Ne glede na to, da Državna revizijska komisija v predmetnem postopku ni presojala, ali je potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, izdano v skladu z ZZMP, ustrezen dokument, ki ga je kot način izpolnitve pogoja pod razdelkom C 05 zahteval naročnik in nanj v zahtevku za revizijo opozarja vlagatelj, pa le-ta ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil kopijo potrdila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki ni notarsko overjena, za stranjo 61 "pisna dokazila o razpolaganju s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami", kar pa je v nasprotju z zahtevo A 00 v razpisni dokumentaciji, da mora biti ponudbena dokumentacija sestavljena oziroma zložena po vrstnem redu, navedenem v vsebini razpisne dokumentacije ter nadalje z zahtevo C 05, ki konkretno navaja, da mora biti veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, vloženo za listom C 05 ter da mora biti originalno notarsko overjeno največ 30 dni pred javnim odpiranjem ponudb.

Postopek oddaje javnega naročila je izredno formalen in strog, ker se le na ta način zagotovi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov oziroma zagotovi spoštovanje enega izmed temeljnih načel javnega naročanja načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Naročnik je v predmetnem postopku v nasprotju z zahtevo po enakopravnosti ponudnikov s svojim ravnanjem, ko je eno izmed svojih zahtev v razpisni dokumentaciji (celo zahtevo za izpolnjevanje enega izmed obveznih pogojev po 41. členu ZJN-1) štel za brezpredmetno, ustvaril tak položaj, v katerem so ponudniki, ki le-tega niso izpolnili, bili v prednostnem položaju v primerjavi z drugimi ponudniki, ki so bili zaradi neizpolnjevanja drugih zahtev naročnika (v zvezi z obličnostjo oziroma opremo ponudb) izločeni iz nadaljnjega postopka. Ker se je naročnik odločil za posebno stopnjo obličnosti ponudb (zlasti pa predložitve zahtevanih dokazil), bi moral temu ustrezno slediti tudi takšen pristop pri oceni pravilnosti ponudb. Ugotovljeno nekonsistentno ravnanje naročnika pri obravnavi avtonomno postavljenih zahtev v razpisni dokumentaciji pa kaže na kršitev načela enakopravnosti med ponudniki.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, ob upoštevanju ugotovitev iz te odločitve skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo navedel tudi stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT, in odvetniške stroške v višini 900 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka, skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00), to je 90.000,00 SIT, z vštetim davkom na dodano vrednost 108.000,00 SIT, ter 50 odvetniških točk za obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z vštetim davkom na dodano vrednost 6.000,00 SIT, skupno torej 214.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran