018-159/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup vode v 18,9 l povratnih plastenkah, ki jo je vložilo podjetje â??., zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.05.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup vode v 18,9 l povratnih plastenkah - 4.300 plastenk. Naročnik je na podlagi razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila male vrednosti z dopisom, z dne 23.05.2003, tri ponudnike pozval k oddaji ponudbe za dobavo vode v 18,9 l povratnih plastenkah. V povabilu je bilo tudi navedeno, da morajo ponudbe prispeti v vložišče naročnika do 10.00 ure, dne 05.06.2003.

Iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JNMV03, z dne 27.06.2003, je razvidno, da je naročnik za dobavo vode v 18,9 l povratnih plastenkah izbral podjetje â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je, dne 04.07.2003, vložil zahtevek za revizijo, v katerem najprej povzema določbe 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in dodaja, da izbrani ponudnik nima sedeža na naslovuâ??, ampak â??., v sodnem registru pa je kot 100% lastnik družbe navedena družba â??., ki pravno ne obstaja več, čeprav je delovala na istem naslovu. Ta družba, ki je 100% lastnik izbranega ponudnika, se sedaj imenuje â??., in se od dne 27.02.2003 nahaja v prisilni poravnavi. Na steklenicah vode juliana je kot polnilnica navedena družba â??., ki je kot navedeno v prisilni poravnavi, zaradi česar se zastavlja vprašanje ali bo izbrani ponudnik lahko izpolnjeval svoje obveznosti iz javnega naročila.
Vlagatelj nadaljuje, da se na istem naslovu, kot se nahaja izbrani ponudnik, nahaja še â??., ki nima nobenega zaposlenega in je poslovno povezana še s â??., in â??., ki tudi nimata nobenega zaposlenega. Izbrani ponudnik ima zaposlenega samo enega delavca, kar pomeni, da izbrani ponudnik v nobenem primeru ne more izpolnjevati kriterijev po 7. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1.
Ti podatki pa kažejo tudi na to, da je izbrani ponudnik kršil 8. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1, saj je očitno podal zavajajoče podatke tako o svojem statusu kot o tehnični opremljenosti.
Vlagatelj dodaja, da naročnik med postopkom oddaje predmetnega javnega naročila od njega ni zahteval predložitve nobenih referenc, čeprav bi lahko ta postregel z dolgo listo referenc ter da ima edino on na voljo zadostno število delavcev, ki lahko pravočasno in redno servisirajo vse želje naročnika.
Vlagatelj nadaljuje, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, ki ne omogoča pokritja vseh stroškov polnitve, dobave, postavitve in vzdrževanja postavljenih aparatov. To svojo trditev predlagatelj utemeljuje z dejstvom, da ponujena cena izbranega ponudnika dosega polovico vlagateljeve ponudbene cene, cena tretjega ponudnika pa je celo višja od vlagateljeve cene. Glede na navedeno vlagatelj meni, da je vlagateljeva ponudbena cena zavajajoča.

Naročnik je s sklepom, z dne 23.07.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da ima izbrani ponudnik sedež na naslovu â??.., kot je tudi navedeno v njegovi ponudbi. Naročnik dodaja, da je navedeno dejstvo preveril s pridobitvijo rednega izpiska iz sodnega registra na dan 12.06.2003.
Naročnik nadaljuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, predložil podpisano in žigosano izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1, s katero je izbrani ponudnik med drugim izjavil, da proti njemu ni bil sprožen postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije ter da zagotavlja izvedbo javnega naročila z ustreznimi finančnimi, kadrovskimi in tehničnimi kapacitetami. Naročnik dodaja, da je pridobil potrdilo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, z dne 14.07.2003, v katerem je navedeno, da proti izbranemu ponudniku (podjetje â??..) ni bil opravljen postopek prisilne poravnave, likvidacije ali stečajni postopek, niti ni takšen postopek v teku.
Naročnik je nadalje pridobil tudi izjavo izbranega ponudnika, da ima šest redno zaposlenih delavcev ter da je tehnično opremljen za izvajanje distribucije vode. Izbrani ponudnik je predložil tudi seznam službenih vozil.
Na podlagi navedenega naročnik zaključuje, da izbrani ponudnik ni dal zavajajočih podatkov in s tem ni kršil 8. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1.
Glede referenc za izvedbo predmetnega javnega naročila, pa naročnik navaja, da se je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila odločil, da od ponudnikov ne bo zahteval predložitve referenc in jih zato ponudnikom tudi ni bilo potrebno predložiti.
Naročnik nadaljuje, da je v razpisni dokumentaciji opredelil, da morajo biti v ceni za eno plastenko vode vključeni vsi stroški ponudnika, in sicer: cena vode, storitev uporabe in namestitve, odstranitve oziroma zamenjave aparatov, redno vzdrževanje aparatov, čiščenje in sanacija aparatov, PVC kozarci, dostava vode in potni stroški ponudnika. Naročnik dodaja, da je ponovno preveril ponudbeno ceno izbranega ponudnika in ugotovil, da ta ni ponudil neobičajno nizke cene in s tem ni kršil 53. člena ZJN-1. Naročnik namreč navaja, da je pridobil podrobno obrazložitev ponudbene cene izbranega ponudnika, ki je sestavljena iz naslednjih postavk: cena vode, storitev uporabe in namestitve, odstranitve oziroma zamenjave aparatov, redno vzdrževanje aparatov, popravila, čiščenje in sanacija aparatov, PVC kozarci, dostava vode in potni stroški. Izbrani ponudnik je tudi predložil izjavo, da nudi naročniku brezplačni najem "coolerjev" oziroma aparatov za vodo.

Naročnik je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.07.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 31.07.2003, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila in svojim mnenjem, v katerem navaja, da je po prejemu zahtevka za revizijo pristopil k preverjanju predloženih dokazov. Naročnik navaja, da na osnovi predloženih dokazov in pridobljenih originalnih dokumentov ni mogoče dokazati, da so izjave izbranega ponudnika neresnične oziroma zavajajoče. Pri preverjanju specifikacije cene in ugotavljanju nenormalno nizke cene naročnik le-te izbranemu ponudniku ne more dokazati, saj je izbrani ponudnik predložil strukturo ponudbene cene, vlagatelj pa tudi ni predložil nobenega dokaza za svojo navedbo, temveč je v zahtevku za revizijo le podal trditev, da je ponudbena cena izbranega ponudnika prenizka. Naročnik nadaljuje, da je v oporo navedenemu ponovno preveril cene na trgu in za primerjavo navaja, da se v â??.. prodaja voda italijanskega dobavitelja po ceni, ki je nižja od 50 SIT za 1,5 l plastenko.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ima izbrani ponudnik sedež na naslovu â??., kot je tudi navedeno v njegovi ponudbi. Namreč, navedeni naslov izbranega ponudnika je naveden tudi v sodnem registru kot sedež izbranega ponudnika, kar je razvidno iz rednega izpiska iz sodnega registra na dan 12.06.2003, ki ga je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji skupaj z ostalo razpisno dokumentacijo. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da drugi odstavek 41. člena ZJN-1 našteva obvezne pogoje za udeležbo, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, in med drugim v 2. točki kot enega izmed izločilnih pogojev določa, da mora naročnik izločiti ponudbo ponudnika tudi v primeru: "če je proti ponudniku uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe". 1. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 pa določa, da kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev iz 2. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 šteje izpisek iz sodne ali druge evidence. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji za oddajo naročila male vrednosti, predložil podpisano in žigosano izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1, s katero je izbrani ponudnik med drugim izjavil, da proti njemu ni bil sprožen postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije ter da zagotavlja izvedbo javnega naročila z ustreznimi finančnimi, kadrovskimi in tehničnimi kapacitetami. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v potrdilu Okrožnega sodišča v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, z dne 14.07.2003, ki ga je naročnik pridobil v revizijskem postopku, navedeno, da proti izbranemu ponudniku (podjetjeâ??â??) ni bil opravljen postopek prisilne poravnave, likvidacije ali stečajni postopek, niti ni takšen postopek v teku. Glede na zgoraj navedeno ter glede na dejstvo, da je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ponudnik podjetje â??.. in ne podjetje â??., za katerega vlagatelj zatrjuje, da je v prisilni poravnavi, gre ugotoviti, da izbrani ponudnik (podjetje â??..) izpolnjuje pogoj za udeležbo, ki je opredeljen v 2. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1, zato je vlagateljev zahtevek v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe, da ima izbrani ponudnik zaposlenega samo enega delavca in da zato ne more izpolnjevati kriterijev po 7. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v 7. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1 določeno, da mora naročnik izločiti ponudbo ponudnika tudi v primeru: "če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". 5. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 pa določa, da mora naročnik od ponudnika za izpolnjevanje pogojev iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 zahtevati eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer: "a) seznam najvažnejših opravljenih dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letih â?? b) opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav â?? c) navedbo ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev ponudnika â??".

Za izločilni pogoj iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 (zadostna tehnična zmogljivost) je mogoče ugotoviti, da ga zakon ne konkretizira oziroma ga vsebinsko ne izpolnjuje. 5. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 zgolj primeroma navaja, kakšne dokumente lahko naročnik zahteva kot dokaze za izpolnjevanje obravnavanega pogoja. Sama določitev zadostne tehnične zmogljivosti oziroma konkretizacija njenega dokazovanja pa je prepuščena naročniku - on je tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti, s kakšnimi tehničnimi zmogljivosti morajo razpolagati ponudniki in na kakšen način jo morajo v svoji ponudbi dokazati. Določitev zadostne tehnične zmogljivosti za izvedbo konkretnega javnega naročila oziroma praga tega pogoja je torej v domeni naročnika, ki pa mora pri tem upoštevati temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo nediskriminatornosti: zahtevani pogoj mora biti v sorazmerju s predmetom, namenom, količino in vrednostjo konkretnega javnega naročila.
Glede na navedeno ter glede na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za oddajo javnega naročila male vrednosti, je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev podpisane in žigosane izjave o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1, s katero ponudnik med drugim izjavlja, da zagotavlja izvedbo javnega naročila z ustreznimi finančnimi, kadrovskimi in tehničnimi kapacitetami.
Državna revizijska komisija je zato vlagateljeve navedbe o neizpolnjevanju kriterijev po 7. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1 za izvedbo predmetnega javnega naročila, presojala z vidika navedenega določila razpisne dokumentacije. Ob upoštevanju zgoraj navedene omejitve Državna revizijska komisija ugotavlja, da razpisna dokumentacija med pogoji za priznanje zadostne tehnične zmogljivosti zgolj določa, da mora ponudnik predložiti podpisano in žigosano izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1. Navedeno zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji je izbrani ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji v celoti izpolnil. Ponudbi izbranega ponudnika torej ni mogoče očitati, da ne izpolnjuje navedenega pogoja, glede na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, zato je treba šteti, da je ta ponudba v tem delu pravilna (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1).
Ob tem pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik v fazi revizijskega postopka od izbranega ponudnika pridobil tudi izjavo izbranega ponudnika, z dne 21.07.2003, v kateri ta navaja, da ima šest redno zaposlenih delavcev ter da je tehnično opremljen za izvajanje distribucije vode ter nadalje tudi seznam službenih vozil, v katerem so navedena vozila, s katerimi razpolaga izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj citiranih dokumentov posledično ugotavlja, da je vlagateljeva navedba, da naj bi izbrani ponudnik podal zavajajoče podatke o svojem statusu in o tehnični opremljenosti (kršitev 8. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1), neutemeljena.

Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik med postopkom oddaje predmetnega javnega naročila ni zahteval predložitve nobenih referenc ter da ima edino on na voljo zadostno število delavcev, ki lahko kakovostno izvedejo javno naročilo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v kolikor vlagatelj meni, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji drugače določiti pogoje za priznanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila, bi moral zoper določila razpisne dokumentacije ugovarjati najkasneje do naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.

Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, ki ne omogoča pokritja vseh stroškov polnitve, dobave, postavitve in vzdrževanja postavljenih aparatov, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 3.2.3. razpisne dokumentacije opredelil, da morajo ponudniki v obrazcu ponudbe ceno izraziti v SIT za eno plastenko vode, v njej pa morajo biti vključeni vsi stroški ponudnika: cena vode, storitev uporabe in namestitve, odstranitve oziroma zamenjave aparatov, redno vzdrževanje aparatov, popravila, čiščenje in sanacija aparatov, kozarci PVC, dostava vode ter potni stroški ponudnika. Izbrani ponudnik je tako v svojem obrazcu ponudbe sledil navodilom razpisne dokumentacije in navedel ceno za eno plastenko vode. Izbrani ponudnik je nadalje po naročnikovem pozivu v pojasnilu ponudbene cene (dopis z dne 18.07.2003) navedel, da je njegova ponudbena cena sestavljena iz naslednjih postavk: cena vode, storitev uporabe in namestitve, odstranitve oziroma zamenjave aparatov, redno vzdrževanje aparatov, popravila, čiščenje in sanacija aparatov, PVC kozarci, dostava vode in potni stroški. Izbrani ponudnik je tudi predložil izjavo, z dne 21.07.2003, da nudi naročniku brezplačni najem aparatov za vodo.
Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov, ki morajo pri tem med drugim upoštevati tudi kogentna pravila tržnega oziroma konkurenčnega prava. Prav konkurenčnost ponudb je sicer temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja. Zagotovitev konkurenčnosti omogoča spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizka cena je eden od bistvenih elementov konkurenčnosti posamezne ponudbe in je pravo javnih naročil (ter konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje. V določenih okoliščinah pa je lahko (pre)nizka cena posledica protipravnega (na primer nelojalnega) ravnanja ponudnika in je kot taka prepovedana. Zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz tako oblikovane nizke cene (protipravnost samega ravnanja ponudnika, slabša kakovost izvedbe posla, možnost izpodbijanja pogodbe zaradi zmote, nelegalni viri ponudnika) daje ZJN-1 naročniku možnost, da preveri upravičenost ponudbene cene, kadar je le-ta po njegovem mnenju prenizka.
Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 namreč določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko da razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.". Iz citiranega besedila zakona je razvidno, da lahko naročnik zahteva obrazložitev ponudbene cene, če je le-ta neobičajno nizka in če ima naročnik namen zavrniti ponudbo, ki vsebuje takšno ceno. Tega, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, ZJN-1, razen v 10. točki 3. člena ("neobičajno nizka cena" - cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila), ne določa, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Sam postopek s preverjanjem tako imenovanih "neobičajno nizkih" cen je namenjen predvsem varstvu ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, in sicer v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". Drugi odstavek 53. člena ZJN-1 torej zagotavlja ponudniku, ki je po mnenju naročnika ponudil neobičajno nizko ceno, da mu mora naročnik pred morebitno zavrnitvijo njegove ponudbe omogočiti pojasnitev kalkulativnih elementov ponudbene cene. Iz navedenega izhaja, da nizka cena sama po sebi ni prepovedana. ZJN-1 določa, da mora naročnik v primeru, če oceni, da ponujena nizka cena zbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila, od ponudnika zahtevati obrazložitev relevantnih postavk ponudbe. V konkretnem primeru je naročnik zahteval obrazložitev ponudbene cene izbranega ponudnika v fazi preverjanja utemeljenosti vlagateljevih navedb, izbrani ponudnik pa je v pojasnilu ponudbene cene navedel, da je njegova ponudbena cena sestavljena iz naslednjih postavk: cena vode, storitev uporabe in namestitve, odstranitve oziroma zamenjave aparatov, redno vzdrževanje aparatov, popravila, čiščenje in sanacija aparatov, PVC kozarci, dostava vode in potni stroški ter da nudi naročniku brezplačni najem aparatov za vodo. Na podlagi navedenih pojasnil je naročnik prišel do sklepa, da ne gre za neobičajno nizko ponudbeno ceno in da je mogoče predmet javnega naročila realizirati za ponujeno ceno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede na dejstvo, da naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ni ugotovil neobičajno nizke cene pri ponudbi izbranega ponudnika, tudi ni bil dolžan ravnati v skladu z določbami 53. člena ZJN-1 (izločitev ponudbe izbranega ponudnika). Ob tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da je ugotavljanje morebitnih dejanj, ki omejujejo konkurenco, v pristojnosti Urada za varstvo konkurence.




Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran