018-146/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99, 110/2002, 14/2003 v nadaljevanju: ZRPJN) po â??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za servisiranje in umirjanje merilnih in krmilnih naprav - sklop 1 direktni števci električne energije, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper obvestilo o oddaji javnega naročila naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi. Naročnik mora najkasneje v 15 dneh od prejema tega sklepa izdati obrazloženo obvestilo skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 340.000,00 SIT v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??., z dne â??., pod štev. objave Ob-â??., objavil javni razpis za servisiranje in umirjanje merilnih in krmilnih naprav.

Naročnik je prejel tri ponudbe glede katerih je ugotovil, da so bile vse pravočasne.

Kot najugodnejšega ponudnika za sklop 1- direktni števci električne energije, je naročnik izbral ponudnikaâ??â??.. O svoji izbiri je naročnik obvestil ponudnike z obvestilom o oddaji javnega naročila št.: MK/kš-4093/03, z dne 08.05.2003, v katerem je v obrazložitvi navedel, da je bila ponudba ponudnikaâ??â??. izbrana kot najugodnejša, ker je na podlagi meril iz razpisne dokumentacije dosegla najvišje število točk.

Dne 20.05.2003 je naročnik prejel zahtevo vlagatelja, v kateri je vlagatelj pozval naročnika naj mu v skladu z 79.členom ZJN-1 pošlje obrazloženo obvestilo iz katerega bodo razvidni razlogi zaradi katerih je bila njegova ponudba zavrnjena. Vlagatelj je naročnika izrecno pozval, naj obrazloženo obvestilo vsebuje vse podatke iz 2. odstavka 79.člena ZJN-1. Vlagatelj je obenem prosil naročnika, naj ponovno pregleda ponudbo izbranega ponudnika, saj po njegovem mnenju ni pravilna, ker ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije glede referenc, ki so v skladu z razpisno dokumentacijo merilo. Po vlagateljevem mnenju je naročnik zahteval reference za vsako distributivno podjetje, katerih je pet, s tem, da morajo ponudniki za vsako distributivno podjetje predložiti vsaj eno referenco, kar naj bi bilo zapisano na 11 strani razpisne dokumentacije pod točko 4 Merila za ocenjevanje ponudb. Po podatkih s katerimi razpolaga vlagatelj pa izbrani ponudnik ni mogel predložiti reference za vsako distributivno podjetje.

Po prejemu zahteve je naročnik z dopisom št.: km/kš-4553/03 z dne 26.05.2003 zahteval od enega izmed distributivnih podjetij -â??.. pojasnilo, ali je potrdilo o referencah vlagatelja veljavno, oziroma ali je prišlo do pomote pri potrjevanju potrdila o referencah. Na to zaprosilo je naročnik prejel dopis od distributivnega podjetja â??.., v katerem slednje preklicuje potrdilo o referencah izdano vlagatelju in to utemeljuje s tem, da na področju merjenja merilnih in krmilnih naprav za potrebe tarifnega odjema, ni bilo poslovnega sodelovanja z vlagateljem.

Dne 03.06.2003 je naročnik izdal obrazloženo obvestilo za oddajo javnega naročila za sklop 1 direktni števci električne energije, v katerem navaja, da ponudba vlagatelja ni bila zavrnjena temveč zgolj ni bila izbrana, saj ni dosegla največjega števila točk. Glede referenc pa naročnik podaja mnenje, da razumevanje vlagatelja ni v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Navedeno merilo naročnik razlaga tako, da se za vsako referenco distributivnega podjetja pridobi 2 točki, ne pomeni pa, da je potrebno predložiti reference za vseh pet distributivnih podjetij, saj je navedba o številu distribucijskih podjetij po razlagi naročnika zgolj informativna. Besedilo razpisne dokumentacije na strani 11 pod točko 4 Merila za ocenjevanje ponudb, ki glasi "vsaj 1 referenca za vsakega naročnika" pomeni, da mora imeti ponudnik vsaj eno referenco distributivnega podjetja.

Dne 16.06.2003 je naročnik prejel zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da vlaga to zahtevo zaradi bistvenih kršitev ZJN-1 in določil razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da iz obrazloženega obvestila ne izhaja koliko točk je prejel izbrani ponudnik in zakaj je bil izbran kot najugodnejši oziroma v čem je bila izbrana ponudba boljša in bolje točkovana kot ponudba vlagatelja, čeprav to 79.člen ZJN-1 nesporno določa. S tem se je naročnik po mnenju vlagatelja izognil obrazložitvi. Vlagatelj nadalje navaja, da bi glede na merila moral dobiti večje število točk. Glede zavrnitve ponude pa vlagatelj navaja, da je v svojem dopisu uporabil terminologijo, ki jo ZJN-1 določa v 2. odstavku 79. člena, ki govori o obligatornih podatkih, med njimi tudi o razlogih za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika.
Nadalje je po mnenju vlagatelja naročnik podal napačno obrazložitev merila reference, saj je naročnik tako v objavi razpisa kot v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno zahteval od ponudnikov, da morajo predložiti reference za vsako distributivno podjetje, pri čemer je navedel, da gre za 5 podjetij tudi na razpisnem obrazcu reference ponudnika, stran 18 razpisne dokumentacije. Zahteval je vsaj eno referenco za vsako distributivno podjetje. Zaradi navedenega bi morala biti ponudba izbranega ponudnika zavrnjena, saj nima referenc za vsako distributivno podjetje.
Končno vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve za ugotavljanje sposobnosti, da čisti dohodek od prodaje a zadnja tri leta dosega letno povprečje najmanj v višini enkratne ponudbene vrednosti. Tudi iz tega razloga bi moral biti izbrani ponudnik izločen.

Naročnik je z dopisom št.: km/kš 9276/03, z dne 18.06.2003, zahteval od vlagatelja, da dopolni zahtevek s potrdilom o plačilu takse. Dne 24.06.2003 je naročnik prejel dokazilo o plačilu takse. Naročnik je s sklepom št.: 35101-15/03, z dne 24.04.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi svoje odločitve je naročnik po obsežnem navajanju vlagateljevih navedb zgolj zapisal, da se ne strinja z navedbami vlagatelja v zahtevku za revizijo glede referenc in ponovno potrjuje svojo obrazložitev, ter dodaja, da je pri ponovnem pregledu referenc ponudnikov na predlog vlagatelja ugotovil, da je vlagateljevo referenco â??... slednji preklical. Glede navedb vlagatelja o usposobljenosti pa naročnik navaja, da je pri pregledovanju in vrednotenju ponudb upošteval zapisane kriterije, da bi glede na oddano razpisno dokumentacijo pridobil vsaj dve pravilni ponudbi in s tem uspešno izvedel postopek oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je dne 15.07.2003 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 16.07.2003 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glavni namen vnaprejšnje opredelitve meril za izbiro najugodnejše ponudbe in pogojev za ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti ponudnika, je poleg tega, da naročniku zagotavljajo pravilno vrednotenje ponudb in izbiro najugodnejše ponudbe, na drugi strani ta, da dajejo zainteresiranemu ponudniku možnost preveritve pravilne uporabe pogojev in meril ter izbire najugodnejše ponudbe. Za presojo objektivnosti ugotovitev naročnika o pravilnosti ponudb oziroma za presojo objektivnosti naročnikovega vrednotenja ponudb glede na v razpisu objavljena in v razpisni dokumentaciji določena merila, je potrebno navesti podatke, ki so osnova za takšne ugotovitve oziroma vrednotenje. Da je to mogoče, je naročnik dolžan posredovati ponudniku, ki to zahteva, vse podatke, ki jih je uporabil za ugotovitve o pravilnosti ponudb skladno s postavljenimi pogoji in vse podatke, ki jih je uporabil kot osnovo pri ocenjevanju ponudb, ravno temu pa je namenjen institut obrazloženega obvestila. ZJN-1 določa v 1. odstavku 79.člena: "Na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, mu pošlje naročnik tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila.". Ponudnik lahko namreč (pogosto šele) na osnovi obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila ugotovi, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo, ali pa se bo zadovoljil zgolj z informacijami o oddaji javnega naročila. ZJN-1 obveznost posredovanja navedenih podatkov konkretizira v 2. odstavku 79.člena, kjer določa: "Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke:
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana."

Naročnik je sicer na izrecno zahtevo vlagatelja le temu dne 03.06.2003 posredoval dopis št.: km/as-4837/03 naslovljen "Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila servisiranje in umerjanje merilnih in krmilnih naprav - sklop 1 direktni števci električne energije â??." vendar slednji ni vseboval podatkov o dejstvih, katera taksativno našteva 2. odstavek 79.člena ZJN-1. S tem naročnik ni izpolnil obveznosti katere mu nalaga pravno pravilo 1. in 2. odstavka 79.člena ZJN-1, na kar pravilno opozarja v svojem revizijskem zahtevku vlagatelj, ko pravi da se je naročnik izognil tej svoji obveznosti.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da naročnik prav tako ni obrazložil tudi nadaljnje odločitve o zahtevku za revizijo, katero je posredoval v dopisu št.: MK/kš-5788/2003, z dne 07.07.2003. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije prav tako nujna iz več razlogov. Uvodoma gre izpostaviti formalno razzlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz subsidiarne uporabe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP) v postopku revizije (arg. petega odstavka 3. člena ZRPJN). Tako kot predstavlja v pravdnem postopku pravovarstveni zahtevek tožba, predstavlja v postopku revizije oddaje javnega naročila pravovarstveni zahtevek, zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, odločitev o zahtevku za revizijo, pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP); vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, poleg iz vsebinskih (narava pravnega varstva po ZRPJN), glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, tudi iz formalnih razlogov, ni mogoče slediti.
Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi z 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme šele in le na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z zahtevkom za revizijo, ki je zgolj navedel, da se ne strinja z navedbami vlagatelja in da ponovno potrjuje svojo odločitev, pri čemer pa se ni opredelil do vlagateljevih navedb, ne bi potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je pač od vlagatelja odvisno ali bo nadaljeval postopek. ZRPJN v 16.členu določa, da mora naročnik po preverjanju odločiti o zahtevku za revizijo. V 2. odstavku 16.člena ZRPJN pa je določeno, da naročnik zavrne zahtevek za revizijo v kolikor ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. Iz navedenih pravnih pravil izhaja, da mora naročnik preveriti in presoditi navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo in zavzeti do njih stališče.

Prav tako pa je bistveno, da je mogoče presojati zakonitost odločitve naročnika le glede na dejstva in dokaze navedene v njegovi odločitvi in dejstva in dokaze, katere v svojem zahtevku navede vlagatelj. Naročnik ni obrazložil svoje odločitve, saj ni izdal obrazloženega obvestila kot to določa 2. odstavek 79.člena ZJN-1, prav tako ni obrazložil niti odločitve o revizijskem zahtevku. V skladu z navedenim Državna revizijska komisija ob ugotavljanju ali so podani očitani razlogi katere vlagatelj navaja v svojem revizijskem zahtevku, razen že ugotovljenih kršitev postopka, ni mogla in zato tudi ni presojala in se ni spuščala v meritorno obravnavo ostalih navedb vlagatelja o tem ali je vlagateljeva ponudba dobila zadostno število točk in ali so bila pravilno uporabljena v razpisu objavljena in razpisni dokumentaciji določena merila ter pogoji za ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti ponudnikov.

Glede na to, da mora naročnik vlagatelju v skladu s 1. in 2. odstavka 79.člena ZJN-1 na njegovo posebno zahtevo poslati v roku 15 dni obrazloženo obvestilo, česar pa ni storil, Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da mora najkasneje v 15 dneh od prejema tega sklepa izdati obrazloženo obvestilo skladno z 79. členom ZJN-1. V kolikor bo zoper tako izdano obrazloženo obvestilo vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pa bo moral naročnik v skladu z 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti, tako da bo odločitev o zahtevku za revizijo obrazložil.

Vlagatelj je v konkretnem primeru vložil zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila očitno zato, ker je menil, da bo na takšen način učinkovito lahko uveljavljal pravno varstvo. Po izdaji obrazloženega obvestilo, ki bo vsebovalo vse sestavine iz drugega odstavka 79. člena ZJN-1 mu bo takšno pravno varstvo v roku, določenem v ZRPJN, tudi omogočeno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena pod 1. točko izreka tega sklepa.


Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da se odločitev naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila zmeraj opira na dejansko podlago, dejansko stanje in pravna pravila. Dejanska podlaga odločitve je vse kar ponudniki navajajo in naročnik ugotavlja sam, ne glede ali so ta dejstva pomembna za odločitev ali ne, dejansko stanje pa predstavljajo le tista dejstva, ki so po mnenju naročnika pomembna za odločitev in tvorijo podlago za uporabo pravnih pravil v danem primeru ZJN-1. Podlago odločitve naročnika tvorijo le tista dejstva katera so bila ugotovljena do sprejema njegove odločitve, naročnik namreč odloča ex nunc. Posledica navedenega je, da so prekludirana vsa tista dejstva, ki so sicer obstajala pred sprejemom odločitve naročnika, vendar do sprejema odločitve niso bila navedena in niso bila predmet ugotavljanja. Bistveno pa je, da je glavni učinek odločitve naročnika ta, da je naročnik na svojo odločitev vezan, čim je odločitev sprejeta in odpravljena. Iz navedenega sledi, da v kolikor je naročnik svojo odločitev utemeljil z določenim dejanskim stanjem katerega je ugotovil, v danem primeru do izdaje in odprave obvestila o izbiri št.: MK/kš-4093/03, z dne 08.05.2003, kasneje ne more iste odločitve utemeljevati z drugačnim dejanskim stanjem še posebej v kolikor ta dejstva niso bila ugotovljena že pred sprejemom njegove odločitve temveč šele kasneje, v danem primeru z naknadnim poizvedovanjem o veljavnosti z dopisom km/kš-4553/03, z dne 26.05.2003, in ugotavljanjem pomote glede izdanih potrdil o referencah kakor tudi naknadnim preklicem potrdil o referencah z dopisom â??â??, z dne 03.06.2003. Takšno ravnanje naročnika je tudi v nasprotju z načelom zakonitosti in iz njega izvirajočim načelom pravne varnosti, ki sta vsekakor temeljna načela javnega naročanja.


ZRPJN v tretjem odstavku 22. člena določa, da če se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, medtem ko v petem odstavku istega člena določa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške za katere zahtevata povračilo. Vlagatelj je v zahtevku priglasil stroške, ki jih je imel v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT in stroške za zastopanje po pooblaščencu odvetniku v skladu z Odvetniško tarifo (tar. št. 13) v višini 2000 odvetniških točk ter 20% DDV v znesku 240.000,00 SIT, skupaj torej stroške v znesku 340.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran