018-144/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo rekonstrukcije in razširitve rezervoarskega prostora v â??â??, II. faza ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi.
2. Naročnik mora vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov, skladno z napotki v obrazložitvi tega sklepa.
3. Naročnik mora najkasneje v 15 dneh od prejema tega sklepa izdati obrazloženo obvestilo.
4. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 440.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Po preteku tega roka pa je dolžan plačati ta znesek vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25.04.2003, izdal sklep, št. 535/bs-dg, o začetku postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je dne 05.05.2003, v Uradnem listu RS št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov â??. II. faza. Naročnik je dne 19.05.2003, z dokumentom, št. 535-20/dg-bs, poslal potencialnim ponudnikom dopolnilo razpisne dokumentacije. Naročnik je dne 21.05.2003, z dokumentom, št. 535-21/bs-dg, poslal potencialnim ponudnikom obvestilo o podaljšanju roka za oddajo ponudbe. Naročnik je dne 30.05.2003, objavil v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??., podaljšanje roka za oddajo ponudb do 30.05.2003, do 9. ure.

Naročnik je dne 30.05.2003, izvedel odpiranje ponudb. Iz zapisnika je razvidno, da so pravočasno prispele tri ponudbe.

Naročnik je, dne 09.06.2003, z dokumentom, št. 535-25/dg-bs, izdal pisno poročilo o oddaji naročila, z dokumentom, št. 535-26/dg-bs, pa je istega dne izdal sklep, s katerim je zavrnil vse ponudbe kot nepravilne. Z dokumentom, št. 535-27/bs-dg, je vse ponudnike obvestil, da je na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zavrnil vse ponudbe in da bo začel z novim razpisnim postopkom.

Naročnik je obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb objavil dne 13.06.2003, v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave, št. â??.. Ob-â??, istega dne pa je tudi ponovno objavil javni razpis za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v â??.. II. faza.

Vlagatelj je z dokumentom z dne 20.06.2003, vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 24.06.2003. Vlagatelj navaja, da je razpis za drugo javno naročilo, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, dne â??., št. â??., prejel dne 16.06.2003 in da v skladu z 12. členom ZRPJN vlaga v 10 dnevnem roku zahtevek za revizijo.
Vlagatelj izkazuje pravni interes in navaja, da je naročnik iskal nepomembne pomanjkljivosti zato, da bi ponovil javni razpis. Zaradi tega dejstva vlagatelju nastaja škoda. Vlagatelj navaja, da postopek po predhodnem postopku še ni končan pravnomočno in da zato naročnik ne bi smel pričeti z novim postopkom.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila objavljenega v Uradnem listu RS, z dne â??., št. â??, pod objavo Ob-â??, ter da Državna revizijska komisija naloži naročniku, da lahko začne nov postopek za izvedbo rekonstrukcije in razširitve rezervoarskega prostora â??. II.faza po pravnomočno končanem postopku za oddajo javnega naročila objavljenega v Uradnem listu RS, št. â?? z dne â??., Ob-â??., naročniku pa naloži, da vlagatelju povrne stroške vložitve zahteve za revizijo v višini odvetniških stroškov 2.000,00 točk in vplačane takse v višini 200.000,00 SIT, skupaj z dodanim 20% DDV.

Naročnik je dne 01.07.2003, z dokumentom, št. 2502-3/bs-dg, izdal sklep, s katerim je zahtevku za revizijo ugodil in v celoti razveljavil postopek oddaje javnega naročila, objavljenega v Uradnem listu RS, z dne â??., štâ??., pod št. objave Ob- â??.. Hkrati je določil, da se nov postopek lahko prične v roku in ob pogojih, ki jih določa ZJN-1, poleg tega pa je odločil, da se vlagatelju povrnejo stroški zahtevka za revizijo po predložitvi računa, istega dne je naročnik z dokumentom, št. 2502-4/bs-dg, vlagatelja tudi pozval, da mu sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je dne 02.07.2003, predlagal, da naročnik dopolni sklep, št. 2502-3/bs-dg, z dne 01.07.2003, v točki 3, tako, da odloči o višini stroškov in sicer do 04.07.2003, ko se vlagatelju izteče rok za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je v revizijskem zahtevku priglasil stroške takse v višini 200.000,00 SIT in odvetniške stroške v znesku točk, kar je 200.000,00 SIT, povečano za 20% DDV.

Naročnik je dne 03.07.2003, z dokumentom, št. 2502-5/bs-dg, izdal sklep o dopolnitvi sklepa št. 2502-3/bs-dg, z dne 01.07.2003, in sicer tako, da se spremeni in dopolni 3. točka citiranega sklepa tako, da se le ta glasi: "Vlagatelju zahtevka za revizijo se povrnejo stroški zahtevka za revizijo, in sicer v višini 200.000,00 SIT za takso ter 200.000,00 SIT (2000 točk) za odvetniške stroške povečano za 20% DDV. Stroški se povrnejo v roku 8 dni od datuma tega sklepa.".

Vlagatelj je z dokumentom z dne 19.06.2003, ki ga je naročnik prejel 20.06.2003, zahteval vpogled v ponudbe preostalih ponudnikov in sicer v predračun, garancije za resnost ponudbe in dokumentacijo za proizvajalca â??.. za ponudnika â??â??, ter vpogled v listine podizvajalca â??â??., za ponudnika â??... in izdajo obrazloženega obvestila. Z dokumentom št. VK/bs-503 pa je vlagatelj zahteval izdajo obrazloženega obvestila.

Naročnik je dne 23.06.2003, z dokumentom, št. 535-32/dg-bs, odgovoril vlagatelju na njegovo zahtevo po izdaji obrazloženega obvestila, da poročilo o oddaji naročila ni bilo izdano in da ni mogoče izdati obrazloženega obvestila o oddaji naročila. To mnenje temelji po navedbah naročnika na 79. členu ZJN-1. Ob tem je naročnik še zapisal, da če vlagatelj glede na navedeno in ob upoštevanju dejstva, da je rok za vložitev revizije že potekel, še vedno vztraja na pregledu dokumentacije, da ga prosi, da ga o tem obvesti z navedbo ustreznega razloga in ustreznih določb ZJN-1 oziroma drugega zakonitega predpisa.

Vlagatelj je dne 03.07.2003, vložil zahtevek za revizijo zoper sklep naročnika št. 535-26/dg-bs, z dne 09.06.2003, v katerem opozarja, da je dne 26.06.2003 prejel dopis naročnika, s katerim je le-ta zavrnil izdajo obrazloženega obvestila, zaradi česar je njegov revizijski zahtevek pravočasen. Vlagatelj očita naročniku, da je le-ta kršil pravila postopka in da je nepravilno uporabil materialno pravo.
Vlagatelj trdi, da je naročnik s tem, ko ni hotel podati obrazloženega obvestila o zavrnitvi vseh ponudb in ko ni dovolil vpogleda v dokumentacijo drugih ponudnikov, kršil 79. člen ZJN-1. Citirani člen gre po mnenju vlagatelja razumeti tako, da je naročnik dolžan dati obrazloženo obvestilo tudi v primeru, če ni izbral nobenega ponudnika. S tem, ko naročnik ni izdal obrazloženega obvestila in ni omogočil vpogleda v ponudbe ponudnikov, je bilo po vlagateljevem mnenju kršeno materialno pravo. Zaradi navedenega vlagatelj Državno revizijsko komisijo tudi opozarja, da v postopku revizije ugotovi tudi kršitve naročnika za katere vlagatelj ni vedel oziroma ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da v predmetnem postopku niso bili podani razlogi za zavrnitev vseh ponudb, saj so le te bil pravilne.

Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi kršitev naročnika, ker ni podal obrazloženega obvestila in ni dovolil vpogleda v dokumentacijo ostalih dveh ponudnikov, ter da Državna revizijska komisija naročniku naloži, da poda obrazloženo obvestilo in dovoli vlagatelju vpogledati v listinsko dokumentacijo oziroma podrejeno v celoti razveljavi sklep št. 535-26/dg-bs, z dne 09.06.2003 v postopku oddaje javnega naročila objavljenega v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., Ob-â??. in naloži naročniku, da izbere najugodnejšega ponudnika, vlagatelju pa povrne v roku 8 dni stroške vložitve zahteve za revizijo in sicer odvetniške stroške in znesek plačane takse, povečano za 20% DDV, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila. Vlagatelj je zahteval povračilo zneska za sestavo revizijskega zahtevka v višini 2.000,00 odvetniških točk, ter takso v višini 200.000,00 SIT, vse skupaj pa povečano za 20% DDV.

Naročnik je dne 08.07.2003, z dokumentom, št. 2520-7/bs-dg, izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V njem je navedel, da je s sklepom z dne 09.06.2003, št. 535-26/dg-bs, kot nepravilne zavrnil ponudbe vseh treh ponudnikov in da v zakonitem roku ni bil vložen noben zahtevek za revizijo. Vlagatelj je z dopisom dne 19.06.2003 vložil pri naročniku zahtevo za obrazloženo obvestilo in istega dne tudi zahtevo za vpogled v listine ponudnikov. Naročnik zapiše, da se lahko zahteva obrazloženo obvestilo samo v zvezi s poročilom o oddaji naročila, ki pa v tem postopku ni bilo izdano. ZJN-1 po mnenju naročnika za noben drug akt naročnika takšnega obrazloženega obvestila ne zahteva, zato je po mnenju naročnika takšna zahteva vlagatelja brez pravne podlage. Poleg tega naročnik tudi opozarja, da je bil sklep o zavrnitvi že temeljito obrazložen in da nikakor ne bi mogel podati drugačne obrazložitve.
Ob dejstvu, da zahteva za obrazloženo obvestilo ni bila utemeljena, vlagatelj pa je prejel sklep o zavrnitvi vseh ponudb dne 11.06.2003, zahtevek za revizijo pa je bil vložen dne 03.07.2003, je tudi zahtevek za revizijo proti zgoraj citiranem sklepu po mnenju naročnika zamujen. Naročnik nadalje navaja, da nobena od vseh treh ponudb ni bila pravilna in da zatorej navedbe vlagatelja v tej smeri niso utemeljene.

Vlagatelj je dne 11.07.2003, zahteval nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je dne 16.07.2003 odstopil dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je v postopku revizije presojala, ali je zahtevek za revizijo pravočasen, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je zavrnil zahtevek za revizijo in ni dovolil vpogleda v listine, ki jih je navedel vlagatelj ter ni izdal obrazloženega obvestila.

Državna revizijska komisija je najprej preverila ali je zahtevek za revizijo pravočasen.

Državna revizijska komisija je pri pregledu dokumentacije ugotovila, da med strankama v postopku ni sporno dejstvo, da obrazloženo obvestilo ni bilo izdano.

Naročnik je namreč dne 09.06.2003, z dokumentom št. 535-27/bs-dg, vse ponudnike obvestil, da je zavrnil vse ponudbe in da bo začel z novim postopkom oddaje javnega naročila. Vlagatelj je dne 19.06.2003, z dokumentom, št. VK/bs-503, zahteval izdajo obrazloženega obvestila in z dokumentom, št. VK/bs-505, tudi vpogled v listine ponudnikov, in sicer vpogled v predračun, garancije za resnost ponudbe in dokumentacijo za proizvajalca â??. za ponudnika â??.., in vpogled v listine podizvajalca â??.., za ponudnika â??.. Obenem je zapisal, da je prejel sklep o zavrnitvi vseh ponudb 11.06.2003. Naročnik je, dne 23.06.2003, z dokumentom, št. 535-32/dg-bs, obvestil vlagatelja, da ni mogoče izdati obrazloženega obvestila. Vlagatelj je dne 26.06.2003, ponovno zahteval obrazloženo obvestilo, na kar pa mu je naročnik, dne 30.06.2003, ponovno odgovoril, da takšnega obvestila ni mogoče izdati. Vlagatelj je, dne 03.07.2003, vložil revizijski zahtevek.

ZJN-1, določa v prvem odstavku 79. člena, da naročnik na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, pošlje le-temu tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga sme ta zahtevati najkasneje v osmih dneh od dneva prejetja obvestila o oddaji naročila. Od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pravočasno zahteval obrazloženo obvestilo in glede na dejstvo, da naročnik le-tega ni izdal je vlagatelj dne 03.07.2003, vložil zahtevek za revizijo, v skladu z 12. členom ZRPJN.

Pri presoji utemeljenosti navedb vlagatelja glede vpogleda v listine ponudnikov, Državna revizijska komisija opozarja, da ZJN-1 v 8. členu kot splošno izjemo od načela javnosti določa, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Zaupnost podatkov varuje tudi drugi odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Ob zapisanem mora naročnik pri tem presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije, v kolikor jih kot take označi ponudnik. Ne glede na to pa mora naročnik upoštevati določilo 39. člena ZGD, kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno označi kot poslovno skrivnost. ZGD namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da se ne glede na to, ali so kot taki določeni s sklepi podjetja, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba ter da so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorne za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba". K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Potrebno je torej poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati razumne interese ponudnika.

Na drugi strani je ZJN-1 javnost postopkov povzdignil v načelo, ko je v drugem odstavku 6. člena določil: "Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom." Tako opredeljeno načelo transparentnosti je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, ki je še zlasti pomembno pri ugotavljanju pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je moral biti pri presoji ugotavljanja dopustnosti vlagatelja po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika pozoren na to, ali so ti podatki deležni režima pravnega varstva, kot ga določa 39. in 40. člena ZGD. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ne le ni dolžan, temveč ne sme dovoliti vpogleda v zahtevano materijo, bodisi, če bi bilo tako določeno s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD, bodisi, če gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Pri tem ni nepomembno, da se v nobenem primeru za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD). Podatki, ki so po zakonu javni, tako že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost.

Nedvomno pa je vpogled vlagatelju potrebno dovoliti (ob upoštevanju zgoraj zapisanega) takrat, ko le-ta potrebuje podatke iz drugih ponudb zaradi vložitve zahtevka za revizijo. Namen načela transparentnosti oz. javnosti je dvojen. Na eni strani naj preglednost in javnost zagotovita nadzor nad načinom porabe javnih sredstev ter spoštovanje ostalih načel javnega naročanja, predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Po drugi strani je z javnostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotovljeno enakopravno obravnavanje ponudnikov, zagotovljene pa so tudi enake možnosti za sodelovanje vseh ponudnikov na trgu javnih naročil. Potencialnim ponudnikom je dana možnost, da se enakopravno seznanijo s potrebami javnega sektorja ter s pomembnimi dejstvi v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil, ki so potrebna za pripravo ne samo pravilne, temveč tudi konkurenčne ponudbe ter sestavo zahtevka za revizijo za učinkovito pravno varstvo.

Državna revizijska komisija je tako zahtevku za revizijo ugodila v delu, ki nanaša na dopustnost vpogleda v ponudbe. šele na podlagi izvedbe tega instituta v postopku (možnosti vpogleda v ponudbe) se namreč lahko vlagatelju zagotovi učinkovito pravno varstvo, kot je zagotovljeno z ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je nato preverila navedbe vlagatelja, da ni prejel obrazloženega obvestila, kar po njegovem mnenju pomeni kršitev ZJN-1.
ZJN-1 v prvem odstavku 79.člena določa: "Na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, mu pošlje naročnik tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila.".
Citirano določilo torej omogoča, da ponudnik na podlagi obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila ugotovi, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo, ali pa se bo zadovoljil zgolj z informacijami o oddaji javnega naročila. ZJN-1 obveznost posredovanja navedenih podatkov konkretizira v drugem odstavku 79.člena, kjer določa: "Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke:
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana."

Za presojo zakonitosti kakršnekoli odločitve naročnika, je bistveno, da ima tisti, ki se pritožuje na voljo ustrezne informacije na podlagi katerih lahko nato navaja svoja dejstva in dokaze, ki naj utemeljujejo njegove navedbe. Ker se potencialni vlagatelj revizijskega zahtevka morda niti ne bo odločil za vložitev revizijskega zahtevka, je zakon kot vmesno možnost po oddaji ali neoddaji javnega naročila, podal možnost, da vsak izmed ponudnikov, ki ni bil izbran lahko zahteva tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Funkcija obrazloženega obvestila je tudi v zagotovitvi učinkovitega pravnega varstva.
Trditev, ki jo je izpostavil naročnik, da mu le-tega ni potrebno izdati, saj naročilo ni bilo podeljeno ne drži in je napačna. ZJN-1 namreč v prvem odstavku 79. člena določa, kot aktivno legitimiranega za prejem obrazloženega obvestila, vsakega ponudnika, ki ni bil izbran in ne določa, da v primerih, ko ni bil izbran nihče, ni potrebno izdati obrazloženega obvestila. Pravno varstvo se mora zagotoviti v enaki meri tudi zoper odločitve o tem, da se javno naročilo ne podeli. Zato bi moral naročnik, v trenutku, ko je prejel zahtevo po obrazloženem obvestilu, v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1, najkasneje v 15 dneh od prejema pisne zahteve, ki jo posreduje ponudnik, katerega ponudba ni bila sprejeta, ponudnika obvestiti o razlogih, zaradi katerih je bila zavrnjena njegova ponudba.
Ker naročnik tega ni storil, Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da mora najkasneje v 15 dneh od prejema tega sklepa izdati obrazloženo obvestilo skladno z 79. členom ZJN-1. V kolikor bo zoper tako izdano obrazloženo obvestilo vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pa bo moral naročnik v skladu z 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo odločiti v skladu z določbami ZRPJN in ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ostalih navedb vlagatelja ni obravnavala.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer plačane takse v višini 200.000,00 SIT in stroški potrebni za pripravo revizijskega zahtevka v višini 2.000,00 odvetniških točk, skupaj z dodanim 20% DDV, z zakonitimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da v primeru, ko se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške, nastale z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN in 26. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000) odločila, da mora naročnik povrniti vlagatelju tiste priglašene stroške, ki so bili potrebni za revizijski postopek, to je takso v višini 200.000,00 SIT, odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost (240.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00), Skupaj je naročnik torej dolžan povrniti vlagatelju 440.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa. Po preteku tega roka pa je dolžan plačati ta znesek vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 4. izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??..

Natisni stran