018-142/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??â??â??. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za pogarancijsko vzdrževanje namizne računalniške opreme, strežnikov ter pasivne in aktivne mrežne opreme za potrebe sodišč CIF-JR-1/2003 ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â??â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila, objavljen v Ur.l. RS, štev. â??, pod štev. objave Ob - â??.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.10.2002 sprejel sklep, štev. Sp 3/2002, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, štev. â??.., z dne â??., pod številko objave Ob-â??..

Naročnik je še pred predvidenim javnim odpiranjem ponudb prejel vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, z dne 20.6.2003. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila in zatrjuje kršitve določb 1. odstavka 23. člena, 4. člena, 7. člena, 15. člena in 130. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS štev.39/00 in 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1). V zahtevku za revizijo vlagatelj strukturira navedbe tako, da jih združuje v točke, ki jih Državna revizijska komisija smiselno povzema v nadaljevanju:
Vlagatelj navaja, da iz besedila točke 2.5.1 Navodil ponudnikom, poglavja Splošni pogoji, pogoj Pg6, v povezavi s poglavjem 2.6.1 (stran 20) ter odgovorov ponudnikom, z dne 18.6.2003, ni jasno, kaj naj ponudnik predloži - ali lahko npr. priloži bilanci ter potrdilo poslovne banke - ene ali vseh, kjer ima odprt račun ter da iz zahtevanih bilanc ni razvidno, da ponudnik v preteklih 6 mesecih ni imel blokiranega žiro računa. Razpisna dokumentacija po vlagateljevem mnenju torej ni takšna, da bi bilo na njeni podlagi mogoče pripraviti pravilno ponudbo (1. odstavek 23. člena ZJN-1). Vlagatelj dalje navaja, da je pogoj PgA10 navodil ponudnikom na 16. strani diskriminatoren in v nasprotju z samimi navodili, saj zahteva poslovno povezavo za vse komponente proizvajalcev v obdobju že najmanj treh let obenem pa za komponente s svojevrstnimi rezervnimi deli zadoščajo pisma o nameri. Logično je, navaja vlagatelj, da ta pisma ne morejo biti stara 3 leta, pogoj starosti pa tako po njegovem mnenju spravlja ponudnike v neenakopraven položaj, kar je kršitev 7. člena ZJN-1. Enako vlagatelj zatrjuje tudi v zvezi s pogojem PgB10, pri čemer je po njegovem mnenju le-ta v nasprotju s točko 2.6.3. navodil ponudnikom. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik kršitev načela enakopravnosti ponudnikov oziroma prilagoditev določenemu ponudniku naredil s tem, ko je v navodilih ponudnikom v pogoju PgB13 zahteval univerzitetno strokovno izobrazbo za načrtovanje, koordiniranje, kontroliranje in dokumentiranje, pri čemer mora biti ta tudi ustrezne smeri (elektro oz. računalništvo). Dejstvo je, navaja vlagatelj, da omenjena oseba ne bo nikoli pogledala v katerokoli računalniško opremo, poleg tega za tovrstne storitve po prepričanju vlagatelja zadošča srednješolska izobrazba, naročnikov odgovor glede tega pa ni zadovoljivo pojasnil vprašanja. Razpisna dokumentacija je po vlagateljevem mnenju nejasna tudi v pogoju PgB16, saj ni navedeno, kako lahko ponudnik to izvaja, pogoj glede vozil pa je naveden že v pogoju PgB18, ki je prav tako nejasen, saj število vozil ni definirano. Vlagatelj dalje meni, da pogoj v navodilih ponudnikom, točka 2.6.3., alinea 2, ni skladen s pogojem PgB10, saj zadošča izjava, da je ponudnik v postopku certificiranja ISO, kar pa je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z zapisanim pogojem "dokazuje poslovanje v standardu ISO". Vlagatelj navaja tudi, da je pogoj v navodilih ponudnikom, točka 2.6.3, alineja 3, diskriminatoren in spravlja ponudnike v neenakopraven položaj. Omenjeno potrdilo se izdaja kot spričevalo in je trajne narave - s potekom časa ne preneha oz. ni izdano za določeno časovno obdobje, zaradi česar so ponudniki s presojevalcem, ki ima bistveno manj izkušenj (manj kot eno leto ), po prepričanju vlagatelja v privilegiranem položaju. Vlagatelj še navaja, da je pogoj v navodilih ponudnikom, točka 2.6.3, alinea 4, diskriminatoren, saj naročnik v odgovoru na vprašanja ne dovoljuje kot dokazila o ustrezni izobrazbi kopije delovnih knjižic, te pa so javna listina in kot take dokazujejo resničnost vpisanih dejstev, zato jih naročnik po vlagateljevem mnenju ne bi smel zavrniti. Poleg tega s tovrstnim ravnanjem naročnik ponudnikom povzroča nepotrebne stroške in posledično dviguje ceno ponudbam (kršitev 4. člena ZJN-l), saj ima ponudnik delovne knjižice na dosegu, spričeval pa navadno ne. Naročnik spravlja ponudnike po vlagateljevem mnenju v neenakopraven položaj tudi s pogojem v navodilih ponudnikom, točka 2.6.3., alinea 4, ko zahteva, da so delavci ponudnika v delovnem razmerju najmanj 2 leti, kar je po vlagateljevem mnenju diskriminatorno. V vlagatelj opozarja tudi, da si naročnik na strani 22 navodil pridržuje pravico pred oddajo naročila preveriti ustreznost prostorov, pri čemer pa ne navaja kaj so ustrezni prostori, zaradi česar je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna. Enako kršitev je naročnik po mnenju vlagatelja storil tudi v 2. odstavku navodil na strani 24, ko od ponudnikov zahteva, da se ti obvežejo spoštovati interna navodila, ki jih naročnik šele pripravlja. Pogoj je po prepričanju vlagatelja nedopusten, zaradi česar na tak pogoj ponudnik ne more pristati, saj ne ve, kaj bodo vsebovali interni akti naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik po njegovem mnenju storil kršitev 15. člena ZJN-l s tem, ko razpisuje predmet za 3 leta, čeprav ima zagotovljena sredstva le za obdobje enega leta. Vlagatelj zatrjuje tudi kršitev 50. člena ZJN-l, ki naj bi jo naročnik zagrešil s tem, ko v formuli na strani 28 navodil ponudnikom nekatere cene zahteva z vključenim DDV, nekatere brez, iz odgovorov naročnika, z dne 18.6.2003, pa je razvidno, da naj bi bile cene iz nekaterih tabel podane z DDV. Vlagatelj naročniku očita tudi, da v zadnjem stavku navodil ponudnikom na strani 28 navaja, da si v navedenih primerih pridržuje pravico skleniti pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom, kar po vlagateljevem mnenju predstavlja kršitev-ničnost pogodbe po 3. alineji 1. odstavka 130. člena ZJN-1. Vlagatelj na koncu še dodaja da je iz vzorca pogodbe za sklop B (2. odstavek 5. člena) razvidno, da naročnik ne bo plačal presežne letne vrednosti, čeprav jo bo naročil, kar po vlagateljevem mnenju pomeni, da bi bil po obligacijskopravnih načelih neupravičeno obogaten, to pa predstavlja kršitev veljavne zakonodaje. Glede vse na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti razveljavi navedeno javno naročilo ter vlagatelju povrne stroške v višini predpisane takse 100.000,00 SIT, kot je razvidno iz potrdila o plačilu takse, ki ga je vlagatelj priložil.

Naročnik je dne 8.7.2003 zahtevku za revizijo delno ugodil in spremenil razpisno dokumentacijo v točki 2.6.3., alinea 3, tako, da je brisal zadnji stavek: "Potrdilo mora biti veljavno na dan odpiranja ponudb in ne sme biti starejše od enega leta.", v vseh ostalih točkah je zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa je vlagatelju priznal stroške revizijskega postopka v višini plačane takse. V obrazložitvi odločitve naročnik po posameznih točkah zavrača vlagateljeve trditve iz zahtevka za revizijo. Naročnik pojasnjuje, da je zahtevano potrdilo vsaj ene poslovne banke, pri kateri ima ponudnik odprt transakcijski račun, v kolikor pa želi, lahko predloži tudi potrdilo drugih morebitnih bank, pri katerih ima odprte transakcijske račune, vendar je pogoj le dokumentacija, ki se nanaša na en odprt račun. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje, da sta v pogoju PgA10 navodil ponudnikom na strani 16 vsebovana dva pogoja, ki sta med seboj ločena v veznim členkom TER, in da po njegovem mnenju noben izmed teh dveh pogojev neupravičeno diskriminatoren. Prav tako naročnik meni, da pogoja pod točkami PgB09 in PgB10 nista neupravičeno diskriminatorna. Naročnik zavrača tudi očitek vlagatelja glede zahtevane univerzitetne izobrazbe z obrazložitvijo, da je za zagotovitev kakovostne in strokovne izvedbe del tovrstna ustrezna univerzitetna strokovna izobrazba potrebna, nižanje kriterijev pa bi bilo po njegovem mnenju v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Naročnik meni, da s tem pogojem načelo enakopravnosti ponudnikov nikakor ni kršeno, dodatno pa gre po njegovem mnenju za merilo glede omejitve za sodelovanje, ki ni v nasprotju s predpisi, zato po 10. členu ZRPJN ne more biti predmet revizijskega zahtevka. Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na pogoj PgB16 naročnik utemeljuje, da je za izpolnjevanje pogoja PgB16 mišljena sposobnost ponudnika, da samostojno in v predpisanih rokih izvrši naročena dela na vseh pogodbenih lokacijah, v PgB18 pa je mišljen vozni park, ki zagotavlja ustrezno izvršitev storitev v kombinaciji z PgB16. Naročnik dodatno ugotavlja, da je imel v skladu 3. odstavkom, 25. člena ZJN-l ponudnik možnost zahtevati od naročnika dodatna obvestila ali pojasnila v zvezi z morebitnimi subjektivnimi ali objektivnimi nejasnostmi v razpisni dokumentaciji, slednji pa dolžnost nanje odgovoriti in pojasniti. Ustrezna velikost voznega parka je prepuščena odločitvi ponudnika, navaja naročnik, pri čemer pa naročnik neobvezujoče in po izkušnjah meni, da je potrebno razpolagati vsaj z dvema voziloma na posamezno od storitvenih območij za nemoteno opravljanje dela (A, Bl, B2). Naročnik navaja, da skladno z 10. členom ZRPJN zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti glede omejitev za sodelovanje, razen če gre za omejitve, ki so v nasprotju s predpisi. Po oceni naročnika je sporni pogoj jasno postavljen in ne pomeni kršitve 1. odstavka 23. člena ZJN-l, v zvezi s katero ponudnik ne bi mogel pripraviti pravilne ponudbe. Naročnik zahteva certifikat ISO ali izjavo o postopku certificiranja ISO, pri čemer gre za dispozitivno ravnanje naročnika, ki po njegovem mnenju ne more biti predmet revizije. Naročnik ugotavlja, da je pri pripravi razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na pogoj 2.6.3., alineja 3, prišlo do napake zaradi napačne informacije o naravi in veljavnosti omenjenega potrdila ter navaja, da se ta pogoj zato spremeni tako, da se briše zadnji stavek: "Potrdilo mora biti veljavno na dan odpiranja ponudb in ne sme biti starejše od enega leta." Po mnenju naročnika zahtevano spričevalo kot dokazilo o ustrezni izobrazbi ni neupravičeno diskriminatoren pogoj in ne ustvarja neenakopravnosti med ponudniki. V zvezi s 4. členom ZJN-l naročnik meni, da iz istega razloga tovrsten pogoj zagotavlja gospodarnost glede na namen in predmet javnega naročila. Naročnik pojasnjuje, da ima delovna knjižica naravo javne listine le v primeru, ko je predložena v originalni obliki ali v obliki fotokopije vseh strani ter z notarsko overitvijo istovetnosti, zato naročnik tudi meni, da je tovrsten pogoj iz vidika gospodarnosti toliko bolj smiseln. Dodatno gre po mnenju naročnika za omejitev za sodelovanje, ki ni v nasprotju s predpisi in je v dispoziciji naročnika ter kot taka ne more biti predmet zahtevka za revizijo (10. člen ZRPJN). Naročnik meni, da s pogojem iz točke 2.6.3., alineja 4, med ponudniki ne ustvarja neenakopravnosti, saj si s tem pogojem želi le zagotoviti jamstvo o trajnosti in kakovosti poslovanja ponudnika, skladno z načelom gospodame porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-l), dodatno pa gre po naročnikovem mnenju tudi za omejitev za sodelovanje, ki ni v nasprotju s predpisi in je v dispoziciji naročnika ter kot taka ne more biti predmet zahtevka za revizijo (10. člen ZRPJN). Naročnik pojasnjuje, da je pod pogojem ustreznosti prostorov mišljeno, da ima ponudnik vsaj 40 m2 poslovnih prostorov primernih za servisno dejavnost in skladiščenje rezervnih delov ter računalniške opreme, ki čaka na popravilo. Naročnik navaja tudi, da je interpretacija pogoja le priporočilo in ni zavezujoča, saj mora vsak ponudnik sam poskrbeti, da bo imel v vseh fazah trajanja pogodbe prostore, ki bodo zagotavljali varno in nemoteno popravilo naročnikove strojne opreme. Naročnik dodatno ugotavlja, da je imel v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZJN-l ponudnik možnost zahtevati od naročnika dodatna obvestila ali pojasnila v zvezi z morebitnimi subjektivnimi ali objektivnimi nejasnostmi v razpisni dokumentaciji, slednji pa dolžnost nanje odgovoriti in pojasniti. Naročnik pojasnjuje, da ponudnika obvezujejo le predpisi, standardi in pravilniki, ki so bili sprejeti do vključno dneva začetka postopka predmetnega javnega naročila, to je do 23.5.2003 ter dodatno ugotavlja, da je imel v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZJN-l vlagatelj možnost zahtevati od naročnika dodatna obvestila ali pojasnila v zvezi z morebitnimi subjektivnimi ali objektivnimi nejasnostmi v razpisni dokumentaciji, slednji pa dolžnost nanje odgovoriti in pojasniti. Naročnik zagotavlja, da so sredstva za financiranje pogodbenih obveznosti iz javnega razpisa zagotovljena za vsako posamezno leto znotraj celotnega triletnega obdobja ter dodatno ugotavlja, da je imel v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZJN-l ponudnik možnost zahtevati od naročnika dodatna obvestila ali pojasnila v zvezi z morebitnimi subjektivnimi ali objektivnimi nejasnostmi v razpisni dokumentaciji, slednji pa dolžnost nanje odgovoriti in pojasniti. Glede zatrjevanja nejasnosti v zvezi s cenami z ali brez DDV naročnik navaja, da je, kadar ni drugače navedeno, mišljeno, da ponudnik poda vrednost z vključenim DDV ter dodatno ugotavlja, da je imel v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZJN-l vlagatelj možnost zahtevati od naročnika dodatna obvestila ali pojasnila v zvezi z morebitnimi subjektivnimi ali objektivnimi nejasnostmi v razpisni dokumentaciji, slednji pa dolžnost nanje odgovoriti in pojasniti. Naročnik pojasnjuje, da do sklenitve pogodbe z naslednjim najugodnejšim ponudnikom lahko pride le zaradi krivdnih razlogov na strani ponudnika, ki bi na tej podlagi izgubil kvalifikacijo najugodnejšega ponudnika. Naročnik meni, da sklenitev pogodbe z naslednjim ponudnikom, ne pomeni kršitve ZJN-1. Dodatno naročnik meni, da morebitna kršitev kasnejših pogodbenih obveznosti ne vpliva na izbiro ponudnika in kot taka ne more biti predmet revizijskega postopka. Naročnik navaja, da je že v odgovorih na vprašanja prevzemnikov razpisne dokumentacije pojasnil, da od izbranega ponudnika ne bo zahteval brezplačnega opravljanja storitev, v kolikor pa se v posameznem pogodbenem obdobju sredstva za maksimalni znesek opravljenih del izčrpajo, naročnik od izbranega ponudnika v tistem obdobju ne bo zahteval dodatnih del. Naročnik dodatno meni, da morebitna hipotetična kršitev obligacijskopravne zakonodaje ne more biti predmet revizijskega postopka javnega naročila.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 9.7.2003, ki ga je naročnik prejel dne 11.7.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V omenjenem dopisu vlagatelj v celoti prereka navedbe naročnika v obrazložitvi odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, štev. Sp3/2003-rjn1, z dne 15.7.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V zvezi z vlagateljevimi navedbami pod 1. točko zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na pogoj Pg6 iz točke 2.5.1 navodil ponudnikom, v povezavi s poglavjem 2.6.1 (stran 20) ter odgovori ponudnikom, z dne 18.6.2003, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v poglavju 2.5.1. (Splošni pogoji) razpisne dokumentacije v pogoju Pg6 od ponudnikov zahteval:
"â?? da je predložil BON1 in BON2 ali BON3 ali podatke iz bilance uspeha in podatke iz bilance stanja, da:
- v preteklih 6 mesecih, do vključno datuma izdaje ustreznega bonitetnega obrazca oziroma potrdila ponudnik ni imel blokiranega transakcijskega računa oziroma negativnega stanja sredstev v preteklem mesecu brez odobrenega kredita za pokrivanje negativnega stanja na transakcijskem računu,
- ima potrdilo poslovne banke, ki vodi njegov transakcijski račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran;
Opomba: Ponudnik bo preložil enega od navedenih obrazcev v odvisnosti od registracije."

V poglavju 2.6. (Dokazila pogojev) razpisne dokumentacije je naročnik v točki 2.6.1. med drugimi zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje na predmetnem razpisu navedel (9. alineja, stran 20):
"â?? BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2001. Dokument je lahko tudi fotokopija â??
Opozorilo: Ponudnik mora v ponudbi predložiti BON-1/P in ne more kot nadomestilo le-tega predložiti BON-1 (pozornost pri naročanju bonitete poslovanja)."

Iz pojasnil razpisne dokumentacije (Vprašanja in odgovori, z dne 18.6.2003) je dalje razvidno, da je naročnik na vprašanji dveh ponudnikov podal naslednji odgovor: "Potrebno je predložiti BON-1/P s podatki in kazalniki za leto 2002."

Ob opisanih zahtevah naročnika je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da razpisna dokumentacija v spornem delu ni takšna, da bi bilo na njeni podlagi mogoče pripraviti pravilno ponudbo ter da je naročnik s tem prekršil določilo 1. odstavka 23. člena ZJN-1. Naročnik je namreč kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja finančen sposobnosti ponudnika iz 6. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1 na različnih mestih zahteval različne listine, pri čemer pa (vkljub vsem dosedanjim pojasnjevanjem naročnika) še vedno ni povsem jasno, katere listine se od ponudnikov zahtevajo kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja njihove finančne sposobnosti in ali je z zahtevanimi listinam finančna sposobnost ponudnikov za izvedbo predmetnega javnega naročila tudi dejansko dokazana (ali dokazi, ki so zahtevani, po svoji naravi sploh dokazujejo izpolnjevanje pogoja).

Podobno kršitev je mogoče ugotoviti v zvezi z vlagateljevimi navedbami pod 5. točko zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj naročniku očita, da je razpisna dokumentacija nejasna v pogoju PgB16 in pogoju PgB18.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v pogoju PgB16 razpisne dokumentacije zapisana naslednja zahteva: "â?? da je ponudnik sposoben omogočati izvajanje storitev na vseh naročnikovih lokacijah na storitvenem območju (B1, B2), za katero se prijavlja".

V pogoju PgB18 je naročnik zahteval: "â?? da ponudnik razpolaga z voznim parkom za celostno opravljanje storitev".

Ob cit. formulaciji obeh pogojev je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da sta obe navedeni zahtevi naročnika v razpisni dokumentaciji premalo dorečeni oziroma preveč splošno formulirani, zaradi česar po mnenju Državne revizijske komisije ne dajeta zadostnega zagotovila za objektivno presojo ponudb. Naročnik namreč v besedilu pogoja PgB16 sploh ni pojasnil, s kakšnimi parametri presojal sposobnost konkretnega ponudnika, da "â??omogoča izvajanje storitev na vseh naročnikovih lokacijah na storitvenem območju (B1, B2), za katero se prijavlja". Ob pomanjkanju objektivnih parametrov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati o (ne)izpolnjevanju navedenega pogoja pa se lahko utemeljeno zastavi vprašanje naročnikove objektivnosti. Podobno je potrebno ugotoviti tudi pri pogoju PgB18, kjer ni določeno niti število vozil, niti morebitne druge okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče objektivno presojati o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju navedenega pogoja. Pogoj je v skladu z zakonom določen kot element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1), na (ne)izpolnjevanje pogojev pa je v skladu z zakonsko ureditvijo postopka oddaje javnih naročil vezana tudi pravna kvalifikacija "pravilne" ponudbe v smislu 18. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1 ter s tem njena (ne)uvrstitev v postopek izbire najugodnejše ponudbe (2. odstavek 76. člena ZJN-1). Zaradi opisane pravne narave pogojev za sodelovanju v postopkih oddaje javnih naročil je nujno, da so pogoji v razpisni dokumentaciji formulirani povsem jasno ter do te mere precizno, da ne dopuščajo možnosti različnih interpretacij, kar obemenem izključuje dvom v naročnikovo objektivnost.

Kar zadeva (večkrat ponovljeno) ugotovitev naročnika, da je imel vlagatelj v skladu 3. odstavkom, 25. člena ZJN-l možnost zahtevati od naročnika dodatna obvestila ali pojasnila v zvezi z morebitnimi nejasnostmi v razpisni dokumentaciji (slednji pa dolžnost nanje odgovoriti in pojasniti), se je s takšno trditvijo v načelu sicer mogoče strinjati, vendar pa je obenem potrebno upoštevati, da je v skladu z določili ZRPJN dopustno navajati morebitne kršitve, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije, vse do odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti (5. odstavek 12. člena ZRPJN). Ob navedenem je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je postopek iz 3. odstavka 25. člena ZJN-1 potrebno razumeti predvsem kot možnost (pravico) ponudnika, da zahteva dodatna pojasnila vsebine razpisne dokumentacije, ne pa tudi kot njegovo dolžnost, da sodeluje pri njenem oblikovanju.

V zahtevku za revizijo vlagatelj v 10. točki navaja tudi, da si naročnik na strani 22 navodil pridržuje pravico pred oddajo naročila preveriti ustreznost prostorov, ne navaja pa kaj so ustrezni prostori, zaradi česar je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna. Tudi navedenemu očitku vlagatelja je potrebno pritrditi. Dejstvo, da naročnik v obrazložitvi svoje odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo v točki 10 pojasnjuje, kaj je pod pogojem ustreznosti prostorov mišljeno (t.j., da ima ponudnik vsaj 40 m2 poslovnih prostorov primernih za servisno dejavnost in skladiščenje rezervnih delov ter računalniške opreme, ki čaka na popravilo) ter njegovo navajanje, "â?? da je interpretacija pogoja le priporočilo in ni zavezujoča, saj mora vsak ponudnik sam poskrbeti, da bo imel v vseh fazah trajanja pogodbe prostore, ki bodo zagotavljali varno in nemoteno popravilo naročnikove strojne opreme", pa po mnenju Državne revizijske komisije samo potrjuje ugotovitev, da je naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije posvetil premalo pozornosti oblikovanju nekaterih bistvenih zahtev za sodelovanje ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Kot že rečeno, takšnih pomanjkljivosti in/ali nejasnosti ni mogoče vedno sanirati s pomočjo morebitnih vprašanj zainteresiranih ponudnikov, saj je postopek iz 3. odstavka 25. člena ZJN-1 v prvi vrsti namenjen pojasnjevanju obstoječe vsebine razpisne dokumentacije in ne njenemu oblikovanju oziroma dopolnjevanju.

Državna revizijska komisija pripominja, da mora naročnik, ko na podlagi zahtev zakona ali avtonomne odločitve odloči določeno dejstvo opredeliti kot pogoj, mora tega kot takega opredeliti jasno in koncizno. V navedeni razpisni dokumentaciji pa so zgornji pogoji določeni na način, ki ne omogoča enoznačnega načina njihovega izpolnjevanja, kar velja tudi za napotila, priporočila in primeroma navedene opredelitve (npr.: naročnik neobvezujoče in po izkušnjah meni, da je potrebno razpolagati vsaj z dvema voziloma na posamezno od storitvenih območij za nemoteno opravljanje dela).

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi presoje zgoraj navedenih revizijskih navedb vlagatelja ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je skladno s 3. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Zaradi ugotovitve, da razpisna dokumentacija ni takšna, da bi omogočala pripravo pravilne ponudbe, so ostale vlagateljeve navedbe brezpredmetne, saj ne morejo vplivati na izrek odločitve Državne revizijske komisije. Zato jih Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti (1. odstavek 3. člena ZRPJN), ki je eno izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni vsebinsko presojala.

V skladu s 3. odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral zato postopek oddaje javnega naročila ponoviti, pri čemer bo moral pri pripravi nove razpisne dokumentacije ravnati v skladu z določilom 1. odstavka 23. člena ZJN-1 ter upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije v obrazložitvi tega sklepa. Naročnik bo moral biti pri pripravi vsebine razpisne dokumentacije še posebno pozoren na to, da odpravi vse morebitne nejasnosti z vidika nedvoumnih zahtev - zlasti tistih, ki so povezane s pogoji za sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ter merili za izbiro najugodnejše ponudbe - prav tako pa bo moral biti pozoren na to, da vsebina razpisne dokumentacije v posameznih delih ne bo sama s seboj v nasprotju, temveč bo jasna, konsistentna in ne bo puščala dvomov glede interpretacije posameznih zahtev naročnika. Iz tega razloga naj naročnik pozorno preveri celotno vsebino razpisne dokumentacije z vidika preostalih navedb iz zahtevka za revizijo, ki jih Državna revizijska komisija iz zgoraj navedenih razlogov ni presojala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je skladno 3. odstavkom 22. člena ZRPJN potrdila odločitev naročnika, da se vlagatelju priznajo stroški takse, ki je bila plačana v skladu z zakonom v višini 100.000,00 SIT, saj je odločitev Državne revizijske komisije o stroških izvršilni naslov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran