Na vsebino
EN

018-139/03

Številka: 018-139/03-21-1060
Datum sprejema: 24. 7. 2003

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN), v senatu â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za dobavo in implementacijo parkirnih avtomatov - parkomatov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.12.2002 sprejel sklep, št. JN N 03/2002, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo in implementacijo parkirnih avtomatov - parkomatov. Predhodni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. .., z dne â??, pod številko objave Ob-â??, javni razpis pa v Uradnem listu RS, št. .., z dne â??., pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 06.03.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 6 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 21.03.2003 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega izbral podjetje â??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 03.04.2003), ki ga je naročnik zavrnil kot neutemeljenega (sklep z dne 14.04.2003).
Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.04.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je dne 15.05.2003 sprejela sklep, s katerim je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila sklep o oddaji javnega naročila, z dne 21.03.2003.

Naročnik je sprejel sklep o oddaji javnega naročila, št. 20711, z dne 19.06.2003, s katerim je postopek oddaje predmetnega javnega naročila zaključil brez izbire, saj je po končanem pregledu ponudb ostala le ena pravilna ponudba. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno, ker je vlagatelj v svoji ponudbi priložil izjavo, da licenc, avtorskih in drugih pravic ne potrebuje, kasneje pa je v revizijskem postopku predložil dokumente, ki to izjavo spreminjajo. Naročnik je še ugotovil, da vlagateljeva ponudba v delu tehničnih zahtev glede jezika delovanja ne odgovarja zahtevam iz razpisne dokumentacije, nadalje vlagatelj ponuja razpolaganje z dokumentacijo, ne pa tudi z opremo, tehnologijo in posredovanjem ustreznih znanj, kot izhaja iz točke 3.1 tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, poleg tega pa vlagatelj zagotavlja naročniku le vse potrebne resurse za integracijo nabavljene opreme z drugimi tehnologijami, ne pa tudi izvedbe, ki je zahtevana v 3.1 točki med tehničnimi zahtevami razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je vložil zahtevo (pravilno: zahtevek) za revizijo postopka javnega naročanja, z dne 24.06.2003, v katerem predlaga, da se sklep naročnika o oddaji javnega naročila, št. 20711, z dne 19.06.2003, razveljavi in se nadaljuje s postopkom tako, da se po že opravljeni ugotovitvi izpolnjevanja pogojev ponudnikov iz odpiranja ponudb, z dne 06.03.2003, med ponudniki, ki so izpolnjevali pogoje, izbere najugodnejšega ponudnika. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je bil naročnik na podlagi sklepa Državne revizijske komisije postavljen pred dejstvo, da izbere novega ponudnika, vendar pa je le-ta v nasprotju s proceduralnimi zahtevami ponovil celoten postopek izbire, in sicer tudi v delu, ki je bil že pravnomočno zaključen. Naročnik je namreč ponovno ugotavljal izpolnjevanje pogojev po posameznih ponudnikih, za katere je že v predhodnem postopku ugotovil, da izpolnjujejo vse razpisane pogoje in glede katerih ni bila vložena revizija. Tako je v nasprotju z sklepom Državne revizijske komisije ugotovil, da v ponovljenem postopku tudi vlagatelj ne izpolnjuje zahtev revizijskega postopka (pravilno: razpisne dokumentacije), čeprav jih je ob prvem odločanju izpolnjeval in čemur ni nihče od udeležencev postopka oporekal oziroma vložil zahteve za revizijo postopka.
Prav tako je naročnik šele v ponovljenem postopku ugotovil, da tudi drugi ponudnik â??. ne izpolnjuje pogojev, medtem, ko jih je v prvem postopku izpolnjeval in tudi zoper to odločitev ni bilo vloženega zahtevka za revizijo.
Vlagatelj navaja, da ga naročnik zavrača zgolj z besedno telovadbo, ko očita vlagatelju pomanjkljivosti predložene listinske dokumentacije, in ne s prepričljivimi dokazi o pomanjkljivosti njegove ponudbene dokumentacije.
Poleg tega naročnik tudi napačno ugotavlja, da naj bi vzdrževalno testni in administrativni način delovanja vlagateljevega parkomata ne ustrezal, ker ni mogoče izvesti nastavitve jezika po uporabniku, temveč po strokovni osebi. Pri tem ocenjuje, da je pritiskanje gumbov in vstavljanje priključnih kablov stvar strokovne ocene, pri čemer gre dejansko za najbolj poenostavljen in preprost način izbire želenega jezika. Stvar strokovne osebe je programiranje, medtem ko uporabnik zgolj s pritiskom na gumb izbere želeni jezik.
Vlagatelj še dodaja, da naročnik namensko postavlja postopek na začetek, s svojim nezakonitim ravnanjem dopušča nove zlorabe tega postopka, saj želi diskvalificirati vlagatelja in privilegirati nezakonito izbranega ponudnika (ko mu daje novo možnost v ponovljenem javnem naročilu). Namen naročnika je očiten; izločiti je hotel toliko ponudnikov, da bi lahko objavo javnega naročila ponovil, v ponovljeni objavi pa bo postavil pogoje, ki jih vlagatelj, ki naročniku ni po godu, ne bo izpolnjeval.
V zvezi z očitkom, da je dal vlagatelj naročniku zavajajoče podatke glede licenc, avtorskih in drugih pravic industrijske lastnine, nasprotno pa je v revizijskem postopku predložil dokazila, s katerimi dokazuje, da razpolaga s potrebnimi pravicami industrijske lastnine, vlagatelj poudarja, da je iz predloženih listinskih dokazov vlagatelja jasno razvidno, da je izdelovalec parkomata vlagatelj sam in da ga ima pravico obeleževati z lastno blagovno znamko. Vlagatelj je prepričan, da je ta ugotovitev naročnika irelevantna za sam postopek, saj neobstoj pravic industrijske lastnine vlagatelju doslej v postopku ni bil očitan in na ugotovitev, da kot ponudnik, ki izpolnjuje pogoje, ni bilo zahteve za revizijo.
Glede na vse navedeno, je vlagatelj prepričan, da bi moral naročnik nadaljevati postopek v fazi, v kateri je bil razveljavljen in ne le-tega vrniti v začetno fazo. Državna revizijska komisija namreč ni razveljavila naročnikovih odločitev v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev drugih ponudnikov, temveč je razveljavila odločitev o izbiri ponudnika, ki pa pogojev ni izpolnjeval. To pa pomeni, da bi moral izbrati enega izmed ponudnikov, ki so v postopku po naročnikovi predhodni ugotovitvi izpolnjevali javno objavljene pogoje ter po že sprejeti točkovni oceni oziroma vrstnem redu.
Vlagatelj zapiše, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil procesna pravila, poleg tega pa tudi materialna, saj njegova odločitev pomeni tudi negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi ter diskriminiranje drugih udeležencev v postopku javnega naročanja.
Vlagatelj skladno z določbo 22. člena ZRPJN uveljavlja stroške tega postopka (po odvetniški tarifi št. 34 v zvezi s št. 24/1.a ter št. 33, pri čemer zadrži pravico uveljavljanja dodatnih stroškov in morebitne materialne škode v nadaljevanju tega postopka), in sicer: sestava zahtevka za revizijo - 2.500 odvetniških točk, pregled spisa - 200 odvetniških točk, 20% DDV - 55.000 SIT, taksa za revizijo, z dne 03.04.2003 - 100.000 SIT, taksa za revizijo, z dne 24.06.2003 - 100.000 SIT, skupaj 530.000 SIT. Vlagatelj prilaga št. transkacijskega računa.

Naročnik je sprejel sklep, z dne 04.07.2003, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja, da ima Državna revizijska komisija zgolj kasatorična pooblastila, zato s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija, nadaljuje naročnik, je izdala sklep o razveljavitvi sklepa naročnika o oddaji naročila, zato ne drži očitek vlagatelja, da je bilo o izbiri že odločeno s sklepom Državne revizijske komisije (to bi pomenilo, da bi morala Državna revizijska komisija opraviti tudi pregled ponudb in ugotoviti njihovo pravilnost).
Glede vlagateljeve navedbe, da gre pri izbiri jezika za izbiro, ki jo opravi uporabnik s pritiskom na gumb, naročnik opozarja, da to ne izhaja iz ponudbene dokumentacije vlagatelja (priloga tehnični opis, poglavje 3 - VZDRŽEVALNO TESTNI IN ADMINISTRATIVNI NAČIN DELOVANJA, str. 10), kjer je razvidno, da je mogoče jezik delovanja parkomata nastaviti le v administrativno tehničnem načinu.
Naročnik dodaja, da očitek vlagatelja o irelevantnosti ugotovitve naročnika o vlagateljevem neizpolnjevanju pogojev glede pravic industrijske lastnine, zaradi dejstva, da to prej v postopku vlagatelju ni bilo očitano ter da v zvezi s tem ni bilo podane zahteve za revizijo, ne drži. Vlagatelj je v svoji ponudbi priložil izjavo, da avtorskih in sorodnih pravic ne potrebuje, kot očitek izbranemu ponudniku, da ni mogel dati takšne izjave, pa je predložil pogodbe, s katerimi dokazuje, da je vlagatelj tisti, ki ima sklenjene pogodbe, ki mu omogočajo razpolaganje z ustreznimi avtorskimi in drugimi pravicami. Naročnik je skladno z določbami Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) obravnaval nastali položaj ter tudi sprejel odločitev, kot je navedena v točki 1 obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročila.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, ki ga je naročnik prejel dne 10.07.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem vlagatelj še opozarja na očitno naročnikovo favoriziranje enega izmed ponudnikov ter ugotavlja, da naročnik še ni odločil o stroških postopka. Vlagatelj zahteva tudi stroške za nadaljevanje postopka, in sicer 625 odvetniških točk.

Naročnik je z dopisom, št. 21035, z dne 11.07.2003, skladno z določbo drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v reševanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ponovil celoten postopek izbire ter ponovno ugotavljal izpolnjevanje pogojev po posameznih ponudnikih. Ker je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-96/03-23-692, z dne 15.05.2003, razveljavila naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, z dne 21.03.2003, je moral naročnik vrniti postopek oddaje predmetnega javnega naročila v fazo pred sprejetjem razveljavljenega sklepa o oddaji javnega naročila, torej v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik je tako moral ponovno ugotavljati pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb, skladno z določbo drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki pravi: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe."
S tem v zvezi Državna revizijska komisija opozarja, da v skladu z določilom 74. člena ZJN-l in določili Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01), sama vsebina zapisnika o odpiranju ponudb ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna. Na javnem odpiranju se ugotovijo in v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpišejo le osnovni podatki, ki jih določa 74. člen ZJN-1 (zaporedna številka ponudbe, naziv ponudnika, ponudbena cena in morebitni popustiâ??), lahko pa tudi drugi, ki so pomembni za medsebojno primerjanje ponudb. Na javnem odpiranju se torej v zvezi s predloženimi dokumenti ugotavlja le, ali so določeni dokumenti v ponudbi predloženi ali ne, ne pa tudi preverja ali so predloženi dokumenti skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Z javnim odpiranjem ponudb je tako spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. šele pri natančnejšem pregledu in ocenjevanju ponudb pa se lahko izkaže, da predloženi dokumenti niso skladni z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Že iz same definicije pravilne ponudbe iz 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ("tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije"), je mogoče razbrati, da pravilnosti ponudb ni mogoče ugotavljati na samem javnem odpiranju ponudb, ampak šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Glede na to, da se pomanjkljivosti predloženih dokumentov lahko izkažejo šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ki sledi fazi javnega odpiranja, velja ugotoviti, da je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-1, ko je za vse ponudbe ponovno opravil preverjanje, ali izpolnjujejo vse zahteve razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljevo navedbo, da je naročnikova ugotovitev, da je dal vlagatelj zavajajoče podatke glede licenc, avtorskih in drugih pravic industrijske lastnine, v revizijskem postopku pa je predložil dokazila, s katerimi dokazuje, da razpolaga s potrebnimi pravicami industrijske lastnine, irelevantna za sam postopek. Naročnik je v 3.2. točki razpisne dokumentacije določil, da je ponudba popolna, če ponudnik do predpisanega roka za oddajo ponudb predloži pravilno zapečatene naslednje dokumente po spodaj navedenem vrstnem redu, in sicer v 2. podtočki točke 10 Dokazila o usposobljenosti: "pisna dokazila in informacije, iz katerih je razvidno, da ponudnik za opremo in storitve, ki jih ponuja, razpolaga s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami, v kolikor so te potrebne, v nasprotnem primeru priloži izjavo, da takšnih licenc, avtorskih pravic ali drugih pravic ne potrebuje.".
Vlagatelj je, kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije, glede na točko 3.2.10.2, priložil izjavo, da ne potrebuje licence, avtorskih ali drugih pravic za opremo in storitve, ki so predmet ponudbe javnega naročila po odprtem postopku za dobavo in implementacijo parkirnih avtomatov. Nasprotno pa vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 03.04.2003, navaja: "Dne 05.07.2001 je bil prijavljen patent "Naprava in postopek za izvajanje plačil z bančno kartico in/ali GSM telefonom". Patent je podeljen in veljaven, in sicer pri Uradu za intelektualno lastnino pod številko 20997. Kot dokaz prilagamo kopijo izpiska patentne zaščite naprave in postopka za plačevanje parkirnin z bančnimi karticami."
Iz navedenega izhaja, da vlagateljeva izjava iz ponudbe ter njegova navedba (in dokazilo) iz zahtevka za revizijo sama po sebi sicer nista v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije, nedvomno pa gre slediti ugotovitvi naročnika v sklepu o oddaji javnega naročila, št. 20711, z dne 19.06.2003, ko ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi dal zavajajoče podatke. Državna revizijska komisija povzema, da je tako naročnik ravnal pravilno, ko je skladno z 8. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1 v zvezi z določbo drugega odstavka 41. člena ZJN-1 ponudbo vlagatelja izločil iz postopka.

Glede vlagateljevega očitka, da naročnik napačno ugotavlja, da naj bi vzdrževalno testni in administrativni način delovanja vlagateljevega parkomata ne ustrezal, ker ni mogoče izvesti nastavitve jezika po uporabniku, temveč le po strokovni osebi, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik med tehničnimi zahtevami parkomatov, v točki 1.10 - Uporaba (str. 4), določil: " - primerno, enostavno vodenje uporabnika s sporočili na displeju in z navodili na ohišju (6. alinea); - navodila v slovenščini in še v treh drugih jezikih (npr. angleško, nemško, italijansko) (7. alinea)". Glede na to, da točka 1.10 - Uporaba, velja za uporabnike ter kot izhaja iz citiranega (primerno, enostavno vodenje uporabnikaâ??), je razvidno, da morajo biti navodila glede jezika (v slovenščini in še v treh drugih jezikih), dostopna že uporabniku, ki ima možnost, da s sporočili na displeju in navodili na ohišju izbere želeni jezik.
Ob pregledu ponudbene dokumentacije vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj možnost nastavitve jezika omogočil v 3. točki - VZDRŽEVALNO TESTNI IN ADMINISTRATIVNI NAČIN DELOVANJA (str. 10), pod št. 10 JEZIK, ki jo nadalje precizira na strani 23 ("S to nastavitvijo določimo v katerem jeziku se bodo izpisovali komentarji na LCD prikazovalniku. Jezik izbiramo s pritiskom na eno od numeričnih tipk na pomožni tipkovnici."). Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da je vlagatelj definiral vzdrževalno testni način in administrativni način v tehničnih navodilih svoje ponudbe v 1. točki - UVOD (str. 7): "Vzdrževalno testni način se uporablja s strani vzdrževalnega osebja za preverjanje delovanja aparata. â?? Delovanje aparata v administrativnem načinu omogoča vpogled v statistike prometa na aparatu, stanje aparata s stališča napak in pregled polspremenljivih podatkov (SPD)."
Ker možnosti nastavitve jezika ni najti v Uporabniškem načinu delovanja ponudbe vlagatelja, temveč zgolj v vzdrževalno testnem in administrativnem načinu ter glede na to, da je naročnik v točki 3.7. razpisne dokumentacije določil, da bodo ponudbe, za katere bo razpisna komisija ugotovila, da niso v skladu z razpisno dokumentacijo ali da ne ustrezajo zahtevam, izločene iz nadaljnje obravnave, je potrebno zapisati, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da ponudba vlagatelja v delu tehničnih zahtev glede jezika delovanja ne odgovarja zahtevam iz razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbeno dokumentacijo ponudnika Traffic Design d.o.o., Kamniška 50, Ljubljana ter ugotovila, da je le-ta v razpisni dokumentaciji, točka 14. Predstavitev rešitve z opisom in skicami ter tehničnim opisom ponujene opreme, vključno s tehničnimi pogoji za montažo in implementacijo, v točki 1.10 Uporaba, določil: "Uporabnika pri plačevanju parkirnine vodi grafični displej z navodili v štirih jezikih."

Glede ugotovitev vlagatelja, da ga naročnik zavrača zgolj z besedno telovadbo in ne s prepričljivimi dokazi o pomanjkljivosti njegove ponudbene dokumentacije ter da je hotel naročnik izločiti toliko ponudnikov, da bi lahko objavo javnega razpisa ponovil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v tem delu revizijskega zahtevka vlagatelj zgolj komentira naročnikovo ravnanje. V skladu s 4. in 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN), odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj v tem delu ni podrobneje pojasnil zatrjevanih kršitev, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik v tem delu ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1. Smiselno to velja tudi za vlagateljevo navedbo glede ponudbe Siemens d.o.o., saj zgolj opozarja na naročnikovo ravnanje ob ponovni preveritvi pravilnosti ponudbe tega ponudnika, ne navaja pa eventualnih kršitev ter potrebnih dokazov.
Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno opozarja na določbo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, po kateri mora pravilna ponudba v celoti izpolnjevati vse zahteve iz razpisne dokumentacije, sicer jo je naročnik dolžan zavrniti (drugi odstavek 76. člena ZJN-1).

Državna revizijska komisija posledično ni mogla slediti revizijskemu predlogu vlagatelja, da se sklep naročnika o oddaji javnega naročila, št. 20711, z dne 19.06.2003, razveljavi, kajti vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel ovreči ugotovitev naročnika iz izpodbijanega sklepa, določenim pa sploh ni oporekal (npr. naročnikov očitek, da vlagatelj ponuja razpolaganje z dokumentacijo, ne pa tudi z opremo, tehnologijo in posredovanjem ustreznih znanj oziroma da vlagatelj zagotavlja naročniku le vse potrebne resurse za integracijo nabavljene opreme z drugimi tehnologijami, ne pa tudi izvedbeâ??).
Če bi vlagatelj v revizijskem postopku omenjene navedbe naročnika, iz sklepa o oddaji javnega naročila, izpodbijal, bi Državna revizijska komisija morala presojati njihovo utemeljenost. Vendar pa vlagatelj, kot že omenjeno, v podkrepitev svojega predloga (da se sklep naročnika o oddaji javnega naročila, št. 20711, z dne 19.06.2003, razveljavi) v tem delu ni navedel dejstev, kršitev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija je tako svojo odločitev, v tem delu, med drugim oprla na jasne in neprerekane trditve naročnika v sklepu o oddaji javnega naročila, katerim vlagatelj ni izrecno oporekal, njihove neresničnosti pa niti ni zatrjeval.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran